Družboslovne razprave 72 (XXIX)
Mulieris Dignitatem in Božja previdnost
Maca Jogan
IZVLEČEK: Avtorica obravnava ključne značilnosti religijskega oblikovanja identitete in družbene vloge žensk v katoliški cerkvi s ciljem, razkriti vsebnost mizoginije v uradnih razlagah cerkve, ovrednotiti njene odzive na širše emancipativne procese ter odgovoriti na vprašanje, ali katoliški feminizem pomeni radikalni prelom v upravljanju »drugega spola«. Na podlagi vsebinske analize pomembnih pokoncilskih dokumentov ugotavlja, da se v razlagah ohranjajo ključne mizogine androcentrične značilnosti. Cerkev sicer obravnava teme o večji enakosti spolov, vendar odločno zavrača tiste pristope, ki vključujejo strukturne spremembe in zagovarja »novi«, »katoliški feminizem«; ta pa je skladen z njenim redukcionističnim pojmovanjem ženske kot podrejene pomočnice moškemu. Cerkev sama ostaja dosledno moško gospodovana ustanova, vendar so se širše družbene možnosti za žensko samostojnost v zadnjih desetletjih povečale, s čimer se je tudi zmanjšala prisilnost »božjega načrta« v upravljanju žensk.
KLJUČNE BESEDE: androcentrizem, katoliška cerkev, katoliški feminizem, mizoginija, nova evangelizacija, žensko dostojanstvo
>> Prenesite
Zaupanje v družbene akterje in stališča o gensko spremenjenih organizmih v Sloveniji
Mitja Hafner Fink, Jožica Čehovin Zajc, Karmen Erjavec, Samo Uhan
IZVLEČEK: Ker obstoječe študije niso obravnavale vpliva zaupanja v družbene akterje na stališče do gensko spremenjenih organizmov (GSO), skuša članek zapolniti to raziskovalno vrzel. Na tej predpostavki sta bili postavljeni dve ključni hipotezi: a) zaupanje v družbene akterje je pomembnejši dejavnik stališč do GSO kot znanje o GSO in b) zaupanje v določene družbene akterje je pomembnejši dejavnik kot zaupanje v druge družbene akterje. Za preverjanje hipotez so bili uporabljeni podatki telefonske ankete na populaciji polnoletnih prebivalcev Slovenije. Analize podatkov kažejo, da a) zaupanje v družbene akterje pozitivno vpliva na stališča o GSO, b) da ima zaupanje v različne akterje različen vpliv in b) da ima zaupanje v družbene akterje močnejši vpliv na stališča o GSO kot znanje o GSO.
KLJUČNE BESEDE: zaupanje v družbene akterje, stališča o GSO, znanje, multivariatna liinearna regresija, metoda glavnih komponent
>> Prenesite celotno besedilo
Odnosi med organi oblasti v slovenski lokalni samoupravi
Miro Haček, Simona Kukovič, Anja Grabner
IZVLEČEK: Prispevek analizira odnose med organi oblasti v zakonodajni (občinski svet) in izvršilni (župan, podžupan) veji oblasti v slovenskem sistemu lokalne samouprave. Pri tem v ospredje postavlja vloge župana, direktorja občinske uprave in občinskega sveta ter odnos župana do obeh slednjih organov, ki se je v zadnjih dveh desetletjih močno spremenil. Teoretično izhodišče prispevka je kategorizacija Mouritzena in Svare (2002), ki sta oblikovala idealne modele izvršilne oblasti na subnacionalni ravni oblasti ter odnose znotraj le-teh. Na podlagi dosedanjih empiričnih raziskav bomo analizirali delovanje organov izvršilne in zakonodajne veje oblasti ter njihove medsebojne odnose, pri tem pa izhajali iz predpostavke, da odnosi ne ustrezajo precej togo določenim normativnim okvirom, ampak jih v praksi pogosto presegajo
KLJUČNE BESEDE: občina, odnosi, župan, direktor občinske uprave, občinski svet
>> Prenesite
Kaj pa pop? Zgodovina in zgodovine slovenske popularne glasbe
Peter Stanković
IZVLEČEK: Ker je preučevanje slovenske popularne glasbe kot kulturne dediščine na institucionalni ravni zelo nesistematično, se različne strokovne in znanstvene obravnave različnih izvajalcev in žanrov pojavljajo kot neke vrste nadomestilo za vzpostavljen kulturni standard. Ampak kakšno podobo slovenske popularne glasbe takšno nadomestilo ustvarja? Analiza vsebine vseh slovenskih znanstvenih ali strokovnih monografij, znanstvenih ali strokovnih člankov, učbenikov ter filmskih in televizijskih dokumentarnih filmov, ki se spoprijemajo s kakšnim delom slovenske popularne glasbe, kaže, da se obravnave osredotočajo zlasti na različne robne glasbene žanre, medtem ko je večina v Sloveniji najbolj priljubljenih žanrov kritiško in teoretsko popolnoma nereflektirana. Težava pri tem ni zgolj to, da na takšen način iz polja kritične refleksije izpada glasbeni okus večine Slovencev, pač pa da s tem odpada tudi možnost kritične obravnave različnih problematičnih vsebinskih poudarkov, ki se pojavljajo v slovenski popularni glasbi in ki v skladu s tem normalizirajo različne problematične kulturne vzorce.
KLJUČNE BESEDE: Popularna glasba, zgodovina slovenske popularne glasbe, glasbeni žanri, kulturna dediščina, alternativna glasba
>> Prenesite
Materialni pogoji in diskurzi dediščine popularne glasbe v Sloveniji
Luka Zevnik
IZVLEČEK: Članek združuje proučevanje popularne glasbe z naglo razvijujočim se poljem študijev dediščine. Osrednje vprašanje, ki se pri tem zastavlja je kako (slovensko) popularno glasbo misliti v kategorijah dediščine na teoretski, metodološki in empirični ravni. Članek najprej zgradi konstruktivistično navdahnjen teoretsko-metodološki okvir za analizo dediščine (popularne glasbe), ki ga nato aplicira na primer Slovenije. Kljub dejstvu, da glavne uradne institucije rutinsko zbirajo določene materialne vidike dediščine popularne glasbe, diskurzivna analiza na več področjih in poglobljeni intervjuji z glasbenimi strokovnjaki in poznavalci pokažejo, da je v Sloveniji vsaj zaenkrat nemogoče govoriti o uradnem popularno-glasbenem dediščinskem diskurzu. Obstoječi diskurzi in prakse v zvezi z dediščino popularne glasbe so večinoma namreč rezultat nevladnih organizacij in posameznih »naredi sam« zbirateljev.
KLJUČNE BESEDE: (slovenska) popularna glasba, kulturna dediščina, zgodovina popularne glasbe, kulturna politika, glasbeni arhivi
>> Prenesite
Evropske politike obstanka: evropeizacija kot obred prehoda
Slaviša Raković
IZVLEČEK: Članek proučuje evropeizacijo kot politiko, ki vpeljuje namišljeno družbenost med tako imenovane namišljene Evropejce. Avtor zagovarja trditev, da lahko na evropeizacijo gledamo kot na obred prehoda, ki izhaja iz socialne drame, uprizarjane z namenom preseganja ‘napake’ evropskega obstoja v prid njegovemu preživetju. Pojem evropeizacije avtor proučuje tako na podlagi empiričnih (sekundarnih) podatkov kot teoretskih konceptov z različnih področij humanističnih ved in ugotavlja, da je evropeizacija uprizarjana kot proces vzpostavljanja kvalitativnih sprememb v politiki, ekonomiji in družbenem redu, s ciljem, da se ustvari in ohranja želena podoba namišljene napredne Evrope.
KLJUČNE BESEDE: evropeizacija, uprizarjanje, preživetje, obred prehoda, socialna drama