Družboslovne razprave 71 (XXVIIII)
Popularna kultura in razredne distinkcije v Sloveniji: simbolne meje v egalitarni družbi
Breda Luthar
KLJUČNE BESEDE: Študija temelji na podatkih o kulturnih preferencah, kompetencah in praksah reprezentativnega vzorca prebivalcev Ljubljane in Maribora. Na tej osnovi avtorica analizira vlogo kulturnih distinkcij v razredni strukturi obeh mest. Zastavlja si vprašanje, kako deluje neekonomsko premoženje, to je kulturni kapital, v konstituiranju in reprodukCiji družbene neenakosti in kako ekonomsko in neekonomsko premoženje delujeta skupaj in podpirata drug drugega ali pa si v določenih konstelacijah nasprotujeta in delujeta drug proti drugemu v oblikovanju družbenih skupin. empirična analiza je pokazala na obstoj petih ločenih razredno-kulturnih formacij oz. razredno specifičnih pomenskih sistemov. Hkrati pa obstaja sistematična homologija med idealtipskimi kulturnimi razredi ter poklicnimi razredi. Študija ugotavlja, da posebej pri nižjem in nižjem srednjem razredu spolna, generacijska in etnična diferenciacija podpira učinek razrednih razlik.
KLJUČNE BESEDE: popularna kultura, kulturni kapital, razred, etničnost, spol, eseC, Slovenija
>> Prenesite
Digitalne razslojenosti: spletna kultura skozi razredno in kulturno diferenciacijo v Ljubljani in Mariboru
Tanja Oblak Črnič
IZVLEČEK: Prispevek se loteva poglobljene analize »prepada« med digitalno vključenimi in digitalno izključenimi kot enega od sodobnih virov družbene neenakosti. Na podlagi empirične raziskave na reprezentativnem vzorcu prebivalcev ljubljane in Maribora avtorica ugotavlja, da izključenost iz digitalne kulture ni razredno določena, je pa pogojena glede na motivacijo, veščine in materialne (o)vire. Če vprašanje dostopa oz. nedostopa do novih tehnologij, ki se kaže v skupinah motivacijsko izključenih, celostno izključenih in namerno samoizključenih, ni posledica razrednih neenakosti, sta stopnja in način vključenosti v digitalno kulturo odraz tako razrednih razlik kot kulturnega kapitala. Štiri homogene skupine – digitalno šibki (9 % vseh z dostopom), digitalni skeptiki (29 % vseh z dostopom), digitalni povprečneži (40 % vseh z dostopom) in digitalna elita (22 % vseh z dostopom) – po študiji sodeč tipične skupine digitalno vključenih – se namreč med seboj ločujejo glede na razredne specifike ter različne vpetosti v kulturno in medijsko potrošnjo. Digitalno najšibkejši skupini sta v povprečju najbolj izključeni iz kulturnih praks in razredno najnižje uvrščeni, medtem ko najvišji delež višjega razreda sodi v digitalno elito. Članek tako dokazuje, da je spletna kultura prepleten družbeni pojav, ki ni determiniran le s družbenoekonomskim položajem posameznika, temveč je intenzivno povezan z njegovo razredno pripadnostjo in kulturnim kapitalom.
KLJUČNE BESEDE: digitalna razslojenost, razred, kulturni kapital, dostop, medijska potrošnja
>> Prenesite
Hierarhije televizijskih okusov in razredne distinkcije
Dejan Jontes
IZVLEČEK: Izhajajoč iz empirične raziskave Medijska potrošnja, razred in kulturna stratifikacija, ki je bila izvedena z vprašalnikom na vzorcu 820 prebivalcev Ljubljane in Maribora, v članku preverjamo povezavo med razredom, izobrazbo in televizijskim okusom ter se posledično sprašujemo, kakšno vlogo igra potrošnja televizije v organizaciji razrednih distinkcij. V nasprotju z delom novejše literature, ki ugotavlja šibko povezavo med razrednimi pozicijami in vzorci televizijske potrošnje, na slovenskem vzorcu pokažemo, da poklicni razred in izobrazba pomembno diferencirata občinstvo, čeprav le na omejenem segmentu žanrov oziroma televizijskih oddaj. V zaključku izpostavljamo pomembnost proučevanja televizijskih preferenc in averzij v povezavi z ostalimi področji kulturne potrošnje.
KLJUČNE BESEDE: televizija, razred, kulturna potrošnja, okus, Slovenija
>> Prenesite
Simbolni kapital slovenskega branja
Andrej Blatnik
IZVLEČEK: Slede ideji o različnih kapitalih v založniškem polju, ki jo je uveljavil John B. Thompson, lahko opazujemo knjižno potrošnjo kot proces, pri kateri naložba ekonomskega kapitala v kupljeno knjigo skozi branje prinese potencialno rast intelektualnega in simbolnega kapitala. Članek raziskuje pristop k tem knjižnim kapitalom v Sloveniji na temelju raziskave iz let 2010 in 2011 ter primerja rezultate s prejšnjimi knjižnimi raziskavami, še posebno v povezavi z nekaterimi specifikami slovenskega knjižnega polja, kakršna je močan sistem splošnih knjižnic in ustrezno nizko število knjig, prodanih v knjigarnah.
KLJUČNE BESEDE: bralne navade, knjižni trg, simbolni kapital, kultura in razred
>> Prenesite
KAJ IMAJO SKUPNEGA ANDY WARHOL, PEKORINO IN VASABI? PREHRANSKI VZORCI V LJUBLJANI IN MARIBORU
Tanja Kamin, Blanka Tivadar, Samo Kropivnik
IZVLEČEK: Prispevek prikazuje rezultate vprašanj o prehranjevalnih navadah in odnosu do prehranjevanja iz raziskave Medijska potrošnja, razred in kulturna stratifikacija, ki je bila opravljena na reprezentativnem vzorcu odraslih prebivalcev Ljubljane in Maribora. Opiše in analizira štiri homogene ter med seboj dobro ločene skupine, ki so jih avtorji identificirali z Wardovo metodo hierarhičnega razvrščanja: aspirativne tradicionaliste (27 % vzorca), socialno ogrožene tradicionaliste (32 % vzorca), zdravstveno ozaveščene in družbeno odgovorne hedoniste (29 % vzorca) ter urbano adaptirane tradicionaliste (12 % vzorca). Podobno kot prispevki sorodnih raziskav tudi pričujoča razprava potrjuje tezo o povezanosti med prehranskimi navadami, odnosom do prehranjevanja ter vrednotami in kulturnimi praksami. Ugotavlja, da v urbanem okolju, dveh največjih slovenskih mestih, kljub vse raznovrstnejši kulinarični ponudbi na trgu še vedno prevladujejo tradicionalistične prehranske prakse, ki se povezujejo z nazadnjaštvom in tradicionalnimi praksami tudi na drugih področjih vsakdanjega življenja.
KLJUČNE BESEDE: kulinarični kapital, prehranjevanje, življenjski slog, zdravje, okus
>> Prenesite
Sociokulturni vidiki vegetarijanstva in njegovih percepcij
Aleš Črnič
IZVLEČEK: Članek najprej opredeli temeljne značilnosti vegetarijanstva, potem pa predstavi glavne rezultate empirične raziskave o vegetarijanstvu, opravljene na reprezentativnem vzorcu polnoletnih prebivalcev Ljubljane in Maribora. Glavne ugotovitve vsebujejo oceno razširjenosti vegetarijanstva v dveh naših največjih mestih, kdo in zakaj se odloča za vegetarijanstvo ter podrobnejšo analizo odnosa večine do različnih vegetarijanskih praks. Analize so posebej osredotočene na različne sociokulturne dejavnike, na podlagi katerih bi lahko sklepali o slojevski pripadnosti vegetarijancev kot tudi o slojevski porazdelitvi nasprotnikov in podpornikov vegetarijanstva kot prakse
KLJUČNE BESEDE: vegetarijanstvo, družbeni sloj