Družboslovne razprave 70 (XXVIII)
Rekonstrukcija mladosti in mladine v slovenski družbi v času tranzicije
Mirjana Ule
IZVLEČEK: V članku analiziramo spremembe v razmerju med mladimi in družbo, ki so se zgodile v obdobju tranzicije v zadnjih dveh desetletjih v Sloveniji. Predpostavljamo, da so mladi, ki so bili v času socializma privilegirana družbena skupina, najšibkejši člen v tranzicijskem obdobju v Sloveniji. Mladi se soočajo z vse bolj kompetitivnim izobraževalnim sistemom, vedno zahtevnejšim trgom dela in podaljšano odvisnostjo od staršev. Danes so na trgu delovne sile marginalizirani, izključeni iz glavnih tokov družbe odraslih in posledično izvorov moči. Brez svojih ekonomskih in političnih predstavnikov imajo tudi malo pravic in privilegijev ter nižji družbeni status. Te teze bomo preverjali na podlagi primerjalnih podatkov raziskav mladih v Sloveniji, ki so bile izvedene v zadnjih treh desetletjih.
KLJUČNE BESEDE: mladina, identiteta, neoliberalizem, negotovost
>> Prenesite
Netolerantnost v Slovenji in Evropi: primerjalna in longitudinalna analiza
Andrej Kirbiš, Sergej Flere, Marina Tavčar Krajnc
IZVLEČEK: V raziskavi smo, izhajajoč iz teorije postmodernizacije, preučili in primerjali netolerantnost Slovencev in Evropejcev do devetih družbenih manjšin. Analizirali smo kvantitativne podatke 44 reprezentativnih nacionalnih vzorcev v okviru Evropske raziskave vrednot in podatke Slovenskega javnega mnenja. Slovenci so v letu 2008 najvišjo netolerantnost – merjeno prek nezaželenosti skupin sosedov – izkazovali do narkomanov, pijancev in Romov. Slednji ostajajo najbolj nezaželena etnokonfesionalna skupina v Sloveniji in Evropi. Večnivojski regresijski model je pokazal, da izmed preučenih makrospremenljivk višjo netolerantnost na meddržavni ravni napoveduje le nižja družbeno-ekonomska razvitost, na individualni ravni pa izobrazba, dohodek, starost in vernost. Bivariatna analiza na slovenskem vzorcu je dala podobne rezultate. V Sloveniji so v obdobju 1992–2008 ravni netolerantnosti do manjšin z drugačnimi življenjskimi slogi ostale na primerljivi ravni, nekoliko pa se je zmanjšala ksenofobija
KLJUČNE BESEDE: tolerantnost, ksenofobija, družbene manjšine, Romi
>> Prenesite
Pristranosti interneta in (ne)moč spletnih občestev
Tanja Oblak Črnič, Jernej Prodnik
IZVLEČEK: Namen prispevka je pokazati na omejitve »emancipatornih« potencialov interneta kot medija in opozoriti na svojstvene pristranosti, ki zmanjšujejo avtonomijo pri delovanju ter izbirah posameznikov na spletu. Avtorja najprej konceptualizirata kibernetski prostor kot skupek materialne infrastrukture, javnih reprezentacij in vsakodnevnih praks, kar jima omogoči, da analitično razmejita ključne ravni, prek katerih se vzpostavljajo razmerja med spletnimi akterji. V nadaljevanju prek kritike tehnološkega determinizma predstavita lasten model materialnih, vgrajenih in strukturnih pristranosti. Medtem ko materialne pristranosti izhajajo iz same tehnične infrastrukture interneta, ki temelji v mrežni strukturi in spletnih povezavah, so vgrajene pristranosti povezane z digitalnimi veščinami, homogenizacijo izbire in mehanizmi avtoritete. Pri strukturnih pristranostih igrajo ključno vlogo komodifikacija, privatizacija in koncentracija, ki se prenašajo tako na tehnično infrastrukturo samih omrežij kot na vsebine in aplikacije, ki tečejo na omenjeni materialni platformi. Avtorja članek skleneta z razmislekom o posledicah teh ugotovitev za proučevanje spletnih občinstev.
KLJUČNE BESEDE: pristranosti in kibernetski prostor, občinstva, splet in internet, neenakosti, hierarhičnost, koncentracija moči
>> Prenesite
Snovanje novinarskih etičnih kodeksov: razlogi in viri v Sloveniji in na Nizozemskem
Melita Poler Kovačič, Anne-Marie Van Putten, Igor Vobič
IZVLEČEK: Članek razkriva razloge za nove novinarske etične kodekse in vire, na katerih temeljijo. Polstrukturirani intervjuji s 15 osebami, ki so sodelovale pri snovanju novinarskih kodeksov v Sloveniji in na Nizozemskem v zadnjem desetletju, so pokazali, da so nekateri razlogi izvirali iz posebnih nacionalnih okoliščin, drugi pa so skupni. V Sloveniji so bili tuji kodeksi glavni vir. Intervjuvanci so trdili, da so bili pozorni na nacionalne posebnosti, vendar jih niso znali opredeliti. Proces je bil kratek, omejen na majhno skupino ljudi, sistematičnih raziskav in širših razprav ni bilo. Na Nizozemskem so bili drugi kodeksi upoštevani, vendar ne prepisani. Proces je obsegal več razprave in premisleka. Razlike lahko interpretiramo z različnima stopnjama novinarske profesionalizacije in nekaterimi drugimi značilnostmi nacionalnih kontekstov.
KLJUČNE BESEDE: novinarski etični kodeksi; novinarska ideologija; novinarske organizacije; Slovenija; Nizozemska
>> Prenesite
Podobne turizma - od konceptualnih dilem do dinamičnega soustvarjanja pomenov
Aleksandra Brezovec
IZVLEČEK: Prispevek obravnava problematiko oblikovanja podob v turizmu skozi komunikacijski koncept. Podobe turizma se ustvarjajo skozi sporočila, sestavljena iz znakov in kod, ki jim šele interakcije med udeleženci v komunikaciji ustvarijo pomen. Z uporabo metode skupinskih intervjujev in projekcijske tehnike fotoelicitacije proučimo, kako sporočila in udeleženci vzajemno delujemo pri proizvajanju pomenov v turizmu. Rezultati analize kažejo, da v turizmu poleg posameznikov komunicirajo tudi družbene skupine, ki se prav s pomočjo te komunikacije utemeljujejo kot družbene skupine, pokaže pa se tudi sistemska narava notranje strukture turistične podobe.
KLJUČNE BESEDE: turizem, podobe, komuniciranje, fotoelicitacija, Slovenija