Družboslovne razprave: Številka 107
Narativi o staranju in uporabi medijev: rezultati avstrijske medijsko-biografske študije
Christian Oggolder in Caroline Roth-Ebner
Izvleček: Ta študija preučuje vpliv digitalizacije na uporabo medijev in se osredotoča na starejše, ki predstavljajo vse večji delež celotnega prebivalstva. Prispevek prevprašuje vlogo medijev v biografijah starejših in njihovem dojemanju tehnoloških sprememb. Na to temo so bili opravljeni medijsko-biografski intervjuji z 21 posamezniki, starejšimi od 60 let. Ugotovitve razkrivajo prevlado tradicionalnih medijev (televizija, časopisi, radio) ob vse večji uporabi digitalnih tehnologij, zlasti pametnih telefonov, ki so pomemben vsakdanji medij. Učinki digitalizacije na starejše posameznike so ambivalentni. Po eni strani se starejši počutijo preobremenjene zaradi zapletenosti aplikacij, po drugi strani pa imajo od njih tudi koristi, kot so nizkopražne možnosti obveščanja in komuniciranja. Kot kaže študija, se z izzivi digitalizacije lahko spopadajo na različne načine – od učenja od mlajše generacije do krepitve digitalnih veščin.
Ključne besede: mediatizacija vsakdanjega življenja, digitalizacija, medijske biografije, uporaba medijev pri starejših posameznikih, zaznavanje medijskih sprememb, medijsko-biografski intervjuji, avstrijska študija
>> Prenesi
Spolni skripti v starostnem subjektiviranju moških: teoretski zastavek skozi empirijo
Renata Šribar
Izvleček: Članek temelji na raziskovalni študiji ter uporablja manj znana konceptualna in analitična orodja. Osredotoča se na divergentno ospoljenje starejših in starih moških z vidika delitve na javno in zasebno. Preliminarna raziskava razkriva večjo prisotnost moških doma in več skrbstvenega dela, medtem ko postajajo ženske vse bolj aktivne v javnosti. Z namenom preverjanja hipotetične alternative tako ospoljene starosti se je vzpostavila ciljna skupina visoko izobraženih in/ali profesionalno kompetentnih starejših in starih moških z nadpovprečnim socialnim in kulturnim kapitalom.. Rezultati raziskave kažejo na vpetost v družinsko življenje že v času zaposlitve in na zaznavno prisotnost v javnem življenju še tudi po upokojitvi. Kljub temu pa je raziskava opozorila na skrite mehanizme hegemone moškosti, kar bi lahko prispevalo k teoretski razgradnji spolnih hierarhij.
Ključne besede: starejši/stari moški, spolna delitev, transdisciplinarni pristop, »analitični stroj«, kategorične kompleksnosti
>> Prenesi
ZDA in omejevanje reproduktivne avtonomje žensk: razredno razslojevanje dostopnosti kontracepcije (pred Dobbsom)
Lilijana Burcar
Izvleček: V članku obravnavamo pojav antigenderskega gibanja v Sloveniji. Na podlagi analize vsebine študij o antigenderskem gibanju v Sloveniji tematiziramo glavne akterje gibanja, njihove argumente, diskurze, strategije delovanja, transnacionalne povezave z ideološko sorodnimi tujimi gibanji in razloge za njihovo uspešnomobilizacijo. Pregled navedenih tem uokvirjamo prek teze o dvojni »dediščini« antigenderskega gibanja, po kateri je dejavnost gibanja na eni strani posredno ustvarila politično priložnost za uzakonjenje enakosti isto- in raznospolnih partnerskih razmerij, na drugi strani pa je z uspešnim lansiranjem mobilizacijskega koncepta »teorije spola« preoblikovala strukturo javne razprave na področju spolnih in seksualnih pravic. Preko opisane teze izpostavimo kompleksnost družbenih učinkov antigenderskega gibanja, ki predstavlja sodobno neokonservativno opozicijo na področju politik enakosti.
Ključne besede: ZDA, kontracepcija, reproduktivna avtonomija, razredna diferenciacija
>> Prenesi
Globoka avtomatizacija neenakosti kot samozadosten in samouresničujoč proces: primer binarizma in seksizma
Tadej Praprotnik
Izvleček: Upodatkovljenje postaja sredstvo in hkrati cilj sodobnih pretežno tržno motiviranih uporab tehnologij. Optimizacija »potrošniške izkušnje« oblikuje podatkovni potrošniški subjekt, ki ne zajema vseh praks in identitet. Namen članka je problematizacija upodatkovljenja, ki spregleduje kompleksne »državljanske izkušnje«, med katere sodita tudi spolna in seksualna identiteta. Hkrati ostajajo nekdanje in obstoječe neenakosti med spoli temeljni učni podatki, na podlagi katerih algoritmi in umetna inteligenca generirajo modele prihodnje družbenosti. Soočamo se z vsaj tremi povezanimi tipi neenakosti (na ravni kulture, podatkov in tehnologij), ki lahko kreirajo samozadosten ali samoučeč proces reproduciranja prihodnjih neenakosti.
Ključne besede: upodatkovljenje, globoka avtomatizacija mediatizirane kulture, enakost spolov, spolna identiteta, seksualna identiteta, umetna inteligenca, algoritmi
>> Prenesi
Recenzije knjig
Marko Ribać
Slavko Splichal: Datafication of public opinion and the public sphere: How estraction replaced expression of opinion.London, New York: Anthem Press, 2022.
Igor Jurekovič
Maca Jogan: Na dvorišču poganov: katoliška cerkev in družbeno zlo
Ljubljana: Založba FDV, 2023.
Gorazd Kovačič
Ana Podvršič: Iz socializma v periferni kapitalizem: Neoliberazlizacija Slovenijie.
Ljubljana: Založba /*cf., 2023.
Tinca Lukan
Ole Nymoen in Wolfgang M. Schmitt: Vplivneži: Ideologija oglaševalnih teles.Ljubljana: Krtin, 202. Prevod: Marko Bratina