Sekcije
Člani in članice Slovenskega sociološkega društva se glede na svoje raziskovalne interese povezujejo v društvene sekcije. Sekcije delujejo samostojno, vodijo jih raziskovalci in raziskovalke, ki jih za njihovo funkcijo potrdi predsedstvo društva. Sekcije organizirajo posamezne dogodke, na letnih sociološkoh srečanjih pa organizirajo svoje panele ali okrogle mize, kjer člani in članice sekcije predstavijo svojo aktualno raziskovanje.
Sekcija za vprašanje družbene blaginje
Sekcija se ukvarja z vprašanji družbene blaginje v najširšem smislu, tj. sprememb sistemov blaginje, socialne varnosti, trga dela ter specifičnih problematik v okviru vprašanj kakovosti življenja in družbene vključenosti. Pri tem se s temi temami ukvarja tako v metodološkem smislu (kazalci in merjenje družbene blaginje) kot v teoretskem in empiričnem smislu – opazovanja in spremljanja družbene blaginje, analiza ključnih problemov sodobne družbe in identificiranje ranljivih skupin in področij.
dr. Maša Filipovič Hrast / Kontakt: masa.filipovic@fdv.uni-lj.si
vodja
Sekcija za spol in družbo
Sekcija za spol in družbo v SSD deluje od leta 2007. Sekcija povezuje sociologinje in sociologe iz akademskih in raziskovalnih krogov kakor tudi strokovnjakinje in strokovnjake, ki delujejo v praksi v različnih javnih zavodih, državni upravi in civilno-družbenih organizacijah ter se ukvarjajo s problematiko spola, ženskih študij, kritičnih študij moškosti, gejevskimi in lezbičnimi študijami, LGBT študijami, politikami enakih možnosti moških in žensk, usklajevanjem poklicnega dela in družine, vprašanji različnih oblik diskriminatornih praks, ipd. S svojimi organiziranimi načini delovanja, kot so okrogle mize, predstavitve knjig, delavnice in predavanja ter vsakoletne panelne diskusije v okviru letnega srečanja Slovenskega sociološkega društva se sekcija odziva na aktualna vprašanja, raziskovalne izzive in objave novih del s področja njenega delovanja. S svojim odzivi na aktualna dogajanja (kot npr. ob sprejemanju novega Družinskega zakonika ali Zakona o preprečevanju nasilja v družini) pa želi spodbuditi in okrepiti tudi širše strokovne diskusije o položaju žensk in enakosti spolov ter opozoriti na nedoslednosti in škodljive prakse, ki se pojavljajo v slovenskih družbi. Ob tem pa članice in člani sekcije z ugotovitvami mednarodnih in domačih sodobnih raziskovanj s področja študij spolov in feministične teorije seznanjajo slovensko in mednarodno strokovno in širšo zainteresirano javnost o novih dognanjih na tem področju.
dr. Jasna Podreka / Kontakt: jasna.podreka@ff.uni-lj.si
vodja
Sekcija za socialno delo
Sekcija za socialno delo pri sociološkem društvu dopolnjuje delo in prizadevanja drugih sekcij izhajajoč iz socialnega dela kot poklica in akademske discipline, ki se zavzema za družbene spremembe, družbeno
kohezijo, družbeno pravičnost in izboljšanje življenja posameznikov,
skupnosti in družbe. S prepoznavanjem in razumevanjem prepletenosti
zgodovinskih, družbeno-ekonomskih, kulturnih, prostorskih, političnih in
drugih dejavnikov kot gradnikov kolektivne in individualne stvarnosti
socialno delo razvija kritično zavest, ki identificira strukturne vire
zatiranja in privilegiranosti, ter se poskuša z njimi spopadati. Sekcija
se zato še posebej osredotoča na naslavljanje družbenih neenakosti,
izključevanja in nepravičnosti, še posebej v njihovih najaktualnejših
pojavnih oblikah v Sloveniji in širše. Njene članice in člani se
relevantnih tem lotevajo raziskovalno, teoretično, pedagoško kot tudi
družbeno angažirano, ter jih v okviru dejavnosti sekcije predstavljajo
javnosti v obliki forumov, okroglih miz, predavanj in predstavitev, kot
tudi v obliki pojavljanja v tiskanih in drugih medijih, ter tako želijo
spodbujati strokovno in širšo javnost k razpravi. Raziskovalkam in
raziskovalcem, predavateljicam in predavateljem ter strokovnjakinjam in
strokovnjakom iz področja socialnega dela se pri prizadevanjih v sekciji
pridružujejo tudi podiplomske študentke in študenti socialnega dela.
dr. Ana M. Sobočan / Kontakt: ana.sobocan@fsd.uni-lj.si
vodja
Religiološka sekcija
Religiološka sekcija je bila ustanovljena spomladi leta 2004 z namenom
vzpostaviti bolj redne in učinkovite komunikacijske kanale tako med
posamezniki, ki se v Sloveniji ukvarjamo z znanstvenim preučevanjem
religije, kot tudi med strokovnjaki na eni strani in zainteresirano
javnostjo na drugi. Primarni cilj sekcije je redno letno srečevanje in
izmenjava informacij o raziskovalnem delu in pogledov na aktualna
dogajanja na religijskem področju (tako v obliki pripravljenih referatov
kot tudi v obliki okroglih miz o aktualnih dogajanjih), poleg tega pa
občasno prirejamo tematske dogodke ob aktualnih temah, obiskih kolegov
iz tujine ipd. Sekcija je odprta za različne disciplinarne pristope,
čeprav prevladuje sociologija religije, ki ima v našem okolju od
religioloških disciplin tudi najdaljšo tradicijo.
dr. Miran Lavrič / Kontakt: miran.lavric@um.si
vodja
Sekcija za medkulturne študije
Sekcija za medkulturne študije, delujoča v okviru Slovenskega
sociološkega društva pokriva področja etničnih študij, medkulturnih
odnosov, migracij in manjšinskih vprašanj, obmejnih fenomenov in pojavov
medkulturnega stika, sooča se z vprašanji multikulturalizma,
interkulturalizma in transkulturalizma, medkulturnega sobivanja, sožitja
in medkulturnih konfliktov, prevprašuje fenomene ksenofobije,
nacionalizmov, rasizmov in druge. Delovanje sekcije pokriva tako
teoretični kot empirični vidik medkulturnih fenomenov, analizo politik
medkulturnega sobivanja, primerov dobrih praks in komparativne študije.
Delovanje Sekcije za medkulturne študije je poudarjeno usmerjeno na
slovenski kulturni kontekst primerjalno z drugimi sorodnimi konteksti v
Evropi in širše.
dr. Mateja Sedmak / Kontakt: mateja.sedmak@zrs-kp.si
vodja
Sekcija za sociologijo znanosti
Sekcija za sociologijo znanosti v okviru Slovenskega sociološkega
društva se prizadeva za teoretsko utemeljeno in družbeno angažirano
preučevanje razvoja znanosti in tehnologije. Njen cilj je spodbujati in
razvijati kritično in poglobljeno znanje o družbeno-historičnih,
praktično političnih in etičnih dimenzijah znanosti in tehnologije ter
krepiti zavedanje o notranji in zunanji konfliktni naravi znanstvenega
in tehnološkega napredka. V jedru njenega zanimanja so teme, ki zadevajo
socio-kulturne vidike delovanja znanstvenih skupnosti, mehanizmov
znanstvenega ocenjevanja, oblikovanja socialnih omrežij v znanosti,
vpliva novih znanstvenih spoznanj na družbeni razvoj, družbenih in
političnih dejavnikov, ki spodbujajo ali zavirajo napredek v znanosti,
mehanizmov prenosa znanstvenih spoznanj v prakso, socioloških vidikov
oblikovanja znanstvenih politik, vrednotnih razsežnosti delovanja
naprednih znanosti in tehnologij, tveganj, ki so povezana z najbolj
propulzivnimi področij znanosti in tehnologije, itd. Skupni imenovalec v
obravnavi predhodno naštetih tematik je prizadevanje za preseganjem
ozkih “sektorskih” obravnav znanosti in tehnologije, s ciljem, da
pridemo do čim bolj celovite razlage in razumevanja družbenih
zakonitosti razvoja znanosti in tehnologije v svetu in pri nas.
dr. Franc Mali / Kontakt: franc.mali@fdv.uni-lj.si
vodja
Sekcija za sociologijo edukacije
Sekcija za sociologijo edukacije si prizadeva povezati raziskovalke in
raziskovalce, predavateljice in predavatelje ter strokovnjakinje in
strokovnjake, pa tudi študentke in študente podiplomskega študija, ki se
ukvarjajo z vprašanji sociologije edukacije in delujejo v različnih
disciplinskih okvirih. Z organizacijo okroglih miz, predavanj, diskusij,
delavnic, predstavitev knjig itd. si prizadeva odpozarjati na aktualna
sociološka vprašanja povezana z vzgojo in izobraževanjem doma in po
svetu. Sekcija odpira prostor za širše strokovne diskusije in hkrati
skrbi za predstavitev aktualnih domačih in mednarodnih rezultatov
raziskav s področja šolstva.
dr. Veronika Tašner / Kontakt: veronika.tasner@pef.uni-lj.si
vodja
Pedagoška sekcija
Znotraj pedagoške sekcije si prizadevamo predvsem ponuditi učiteljem
sociologije vsebine, ki bi bile uporabne in koristne pri vsakodnevnem
delu. Želimo opozoriti na položaj učiteljev (ne samo učiteljev
sociologije) v naši družbi in prizadevali si bomo, da bi ta profesija v
družbi spet uživala ugled in spoštovanje, kot ga je v svojih časih že.
Za delovanje sekcije je nujno, da se učitelji aktivno odzivajo na
dane pobude, sami predlagajo vsebine in aktivnosti, ki jih zanimajo, saj
le na tak način lahko pedagoška sekcija deluje, uresničuje svojo vizijo
in pripomore k lažjemu in boljšemu delu učiteljev pri svojem delu.
dr. Živa Kos / Kontakt: ziva.kos@ff.uni-lj.si
vodja
Sekcija Ekonomija in družba
Sekcija nastaja kot posledica zanimivih in odzivnih razprav na letnem
srečanju slovenskega sociološkega društva leta 2014, ki je bilo
organizirano pod naslovom Ekonomija in družba, ki pričajo o intenzivnem
interesu - v socioloških krogih in tudi širše - za obravnavanje
vprašanj, ki sodijo na področje ekonomske sociologije. Namen sekcije je
uporabljati pojasnjevalne metode in referenčni okvir sociološke
perspektive v poglobljeni analizi, teoretični refleksiji in razumevanju
aktualnih ekonomskih pojavov in procesov. Ekonomska sociologija v
zadnjih nekaj desetletjih opozarja na dominacijo (»ekonomski
imperializem«) ekonomskega pojasnjevanja družbenih sprememb in na
povezanost glavnega toka ekonomije in neoliberalističnih ekonomskih
politik, ki gradijo na postulatih prostega trga, atomizirane družbe in
svobodne konkurence. Uporaba sociološke imaginacije prispeva k
razmisleku o rešitvah »zasebnih problemov« in »javnih vprašanj«.
Kritična drža do navidezne nevtralnosti in družbene neumeščenosti
koncepta »ekonomskega človeka« (ki naj ga ne bi označevali npr. spol,
razred, starost, nacionalna pripadnost ali druge družbene okoliščine) je
značilna za kritiko poenostavljenega razumevanja ekonomskega. Želimo
ponuditi do glavnega toka ekonomske analize kritičen pogled in
razumevanje obstoječega v luči možnega ali zaželenega. Analiza kapitalističnega ekonomskega sistema je pomemben del sociološke
tradicije (med ostalim Webrova in Durkheimova »Sozialökonomik« ter
Marxova kritična analiza kapitalizma) in ostaja prisotna v aktualnih
prispevkih sociologinj in sociologov, ki prispevajo k razumevanju odnosa
ekonomskega in družbenega.
dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela / Kontakt: aleksandra.kanjuo-mrcela@fdv.uni-lj.si
vodja
Sekcija za študije vsakdanjega življenja
Sekcija ima namen povezovati sociologe_inje, ki se raziskovalno in
pedagoško ukvarjajo z vsakdanjim življenjem tako znotraj sociologije kot
tudi interdisciplinarno. Sociološko preučevanje vsakdanjega življenja
se umešča v prostor med mikro in makro sociologijo in se usmerja v
raziskovanje družbenih vezi med subjektom, njegovim vsakdanjim okoljem
in širšo družbo. Ima dolgo tradicijo, poseben razmah pa doživlja v
zadnjih nekaj desetletjih, tudi v Sloveniji. Sekcija pokriva raziskovanje različnih vidikov in fenomenov vsakdanjega življenja s
poudarkom na kritični refleksiji aktualnih družbenih dogodkov in
sprememb ter njihovih implikacij za vsakdanje življenje. Cilj sekcije
je spodbujati sodelovanje raziskovalk_cev s področja vsakdanjega
življenja v Sloveniji in v mednarodni skupnosti v obliki izmenjave
informacij na letnih srečanjih, odzivanja na aktualne družbene dogodke
in probleme na organiziranih javnih dogodkih (okrogle mize, predstavitve
izdanih del in raziskovalnih rezultatov), raziskovalnega povezovanja
ipd.
dr. Nina Perger / Kontakt: nina.perger@fdv.uni-lj.si
vodja
dr. Andreja Živoder / Konktakt: andreja.zivoder@fdv.uni-lj.si
vodja
Metodološka sekcija
Sekcija se ukvarja z metodološkimi problemi sociološkega (in nasploh
družboslovnega) raziskovanja. Sekcija povezuje sociologe in sociologinje
ter tudi druge družboslovce(-ke), ki se raziskovalno in pedagoško
ukvarjajo s problematiko metod raziskovanja v sociologiji in tudi drugih
sorodnih družboslovnih disciplinah. Ker pa ne želimo, da bi bilo
ukvarjanje z raziskovalnimi metodami samo sebi namen, želimo delo
sekcije odpirati navzven, in sicer predvsem s seznanjanjem vseh
zainteresiranih (empiričnih) sociologov(-inj) o razvoju na področju
družboslovne metodologije ter tudi z njihovim vključevanjem v aktivnosti
sekcije. Pomemben cilj delovanja sekcije je tudi v tem, da se z izmenjavo izkušenj in informacij o različnih vrstah raziskovalnih metod in pristopov poskuša preseči še vedno prisotno delitev (in nerazumevanje) med »kvalitativci« in »kvantitativci«. To pomeni, da želimo v okviru sekcije obravnavati metodološke probleme tako kvantitativnega kot kvalitativnega raziskovanja in še posebej problematiko t. i.
»združevanja« metod.
Delo v okviru sekcije naj bi spodbujalo sodelovanje raziskovalk in raziskovalcev predvsem tako, da bi jim omogočilo izmenjavo informacij o novostih na mednarodni ravni kot v Sloveniji tako na srečanjih sekcije v okviru letnih socioloških srečanj, kot tudi na posebej organiziranih dogodkih.
dr. Mitja Hafner-Fink / Kontakt: mitja.hafner-fink@guest.arnes.si
vodja
Jezikovna sekcija
Jezikovna sekcija se je razvila iz terminološke sekcije (preimenovana leta 2024), katere temelje je v letu 2001 postavila zaslužna profesorica dr. Maca Jogan in sekcijo uspešno vodila do leta 2020. Ključna naloga tedanje terminološke sekcije je bila »krepiti prizadevanja za razumljivo sociologijo v slovenskem jezikovnem prostoru (npr. z recenzijami besedil pred objavo, s sodelovanjem med sociološko raziskujočimi na različnih področjih ob iskanju ustreznih pojmov, s preverjanjem razumljivosti socioloških razlag v izobraževanju zlasti na univerzitetni ravni, itd.)«, ki zahteva »dopolnjevanje, bogatenje, posodabljanje in razvijanje slovenskega sociološkega izrazja glede na širjenje in poglabljanje sociološkega raziskovanja« (M. Jogan). Skrb in odgovornost za posebno sociološko besedišče ostaja eno pomembnejših področij v jezikovni sekciji, tem pa dodajamo tudi druge teme in širimo obseg delovanja sekcije, predvsem kot odgovor na aktualna družbena dogajanja in zaznane družbeno-jezikovne potrebe. Proučevanje jezika v sociologiji je kompleksno in večdimenzionalno in zahteva odpiranje tem, ki široko analizirajo vlogo jezika v družbi oz. družboslovju ter obravnavajo jezik v kontekstu odnosov moči in družbenih struktur. Primarni cilj jezikovne sekcije je zagotoviti prostor za razprave, vezane na jezik v družboslovju ter omogočiti interdisciplinarno povezovanje strokovnjakov_inj (sociologov_inj, jezikoslovcev_k, sociolingvistov_k, idr.) in drugih zainteresiranih posameznikov_ic in institucij, ki se v praksi ukvarjajo s problematiko.
dr. Jasna Mikić Ljubi / Kontakt: jasna.mikic@fdv.uni-lj.si
vodja
Sekcija za sociologijo časa
Sekcija povezuje sociologe in sociologinje, ki jih osebno in strokovno zanima pojav časovnih potekov in dolgoživosti v družbi. Svoje aktivnosti usmerja na naslednja področja:
• retrospektiva, refleksija in teorija v sociološkem delovanju;
• življenjski ciklusi, dolgoživost, medgeneracijski odnosi, zdravje in učenje;
• dolgoročni (razvojni) procesi, usmerjanje, planiranje;
• identiteta in profesionalizacija sociologije, regionalne aktivnosti, posredovanje znanja mlajšim sociologom in sociologinjam;
• družabne aktivnosti članstva.
Sekcija vključuje predvsem člane in članice, ki imajo za sabo že dolgo delovno izkušnjo, dobrodošli pa so tudi mlajši kolegi in kolegice, ki jih tematika sekcije zanima. Vključevala bo tako strokovno delovanje na svojih področjih kot društveno komponento medsebojne podpore in druženja. V strokovnem smislu bo delovala na prispevku k reintegraciji sociologije in njeni samorefleksiji ter splošni družbeni refleksiji, sodelovala pri zgodovinskem pregledu slovenske sociološke in širše družboslovne misli ter se odzivala na problematiko dolgoživosti v njenih različnih dimenzijah. Delovala bo tudi kot podporno omrežje članov in članic s promocijo prispevkov in uspehov članov sekcije ter krepitvijo profesionalne etike in organizacijo druženj.
dr. Otto Gerdina / Kontakt: otto.gerdina@fdv.uni-lj.si
vodja
Sekcija za sociologijo politike in družbe
Sekcija za sociologijo politike in družbe je namenjena povezovanju, sodelovanju in skupnemu nastopanju sociologov in sociologinj, ki se znotraj sociološkega polja raziskovalno in strokovno ukvajajo z vprašanji politike in družbe. Predstavlja forum za vse, ki analizirajo in razlagajo politične procese in pojave skozi prizmo interakcije med družbenim in političnim. To vključuje vprašanja, ki se nanašajo na učinkovanje družbenih struktur in sprememb na politični red, izvajanje oblasti in delovanje političnih institucij, in na povratno vplivanje političnih institucij in procesov na strukturiranje družbenega prostora, družbenih praks in mišljenjskih vzorcev. Sekcija povezuje sociologe in sociologinje, ki proučujejo ali se pri svojem strokovnem delu srečujejo s specifičnimi tematikami kot so nacionalizem in populizem, etnične identitete in migracije, politična participacija družbenih skupin, politična stališča in vrednote, družbena gibanja in civilna družba, sodobna država blaginje, evropske integracije in globalizacijski procesi, idr.
Delovanje sekcije je usmerjeno v krepitev raziskovalnega in strokovnega sodelovanja, izmenjavo znanstvenih dosežkov, organizacijo razprav o aktualnih razvojnih temah in javnih vprašanjih in aktivno sodelovanje na vsakoletnem srečanju SSD.
Članice in člani: dr. Mitja Hafner Fink, dr. Hajdeja Iglič, dr. Jana Javornik, dr. Andrej Kirbiš, dr. Gorazd Kovačič, dr. Damjan Mandelc, dr. Tibor Rutar, dr. Tamara Pavasović Trošt, dr. Samo Uhan, dr. Simona Zavratnik
dr. Hajdeja Iglič / Kontakt: hajdeja.iglic@fdv.uni-lj.si
vodja
Sekcija za prostorsko in okoljsko sociologijo
Sekcija za prostorsko in okoljsko sociologijo tematizira strukturne
razmere in družbene probleme delovanja v fizičnem prostoru ter naravnem
okolju, pri čemer izhajamo iz kontinuiranega, večdesetletnega
družboslovnega raziskovanja v okviru Centra za prostorsko sociologijo na
FDV. Center je bil ustanovljen leta 1969 in predstavlja prvo Slovensko
institucijo za preučevanje in poučevanje znanj iz prostorske
sociologije. Raziskovalna dejavnost v centru se osredotoča na
raziskovanje družbeno prostorskih sprememb in razvoja na vseh ravneh –
globalni, regionalni, lokalni in neposredni bivanjski okolici. Na
podlagi izkušenj iz vrste domačih in mednarodnih raziskav, skupina CPS
povezuje teoretično znanje s primeri dobrih praks ter pomaga pri
prepoznavanju kompleksnih postmodernih družbeno prostorskih procesov.
Ključna raziskovalna področja:
- Teritorialnost (procesi deteritorializacije, reteritorializacije)
- Integracija in diferenciacija v prostoru
- Urbano-ruralna konvergenca/divergenca (poselitveno razraščanje kot družbeni problem)
- Urbanizem: transformacija mest, revitalizacija mest, poselitev
- Urbanistično načrtovanje, komparativni razvoj Azijske urbanizacije
- Družbene vrednote v prostoru
- Lokalno globalni procesi ("glokalizacija", »nativizacija« ipd.)
- Prostorska in bivanjska mobilnost, promet in transport
- Migracije in begunstvo
- Ekologija vsakdanjega življenja
- Trajnostni razvoj, trajnostne bivanjske soseske
- Urbani in ruralni turizem (»post-turizem«)
- Politike prostora, politike lokalnih skupnosti
- Izobraževanje in kadrovski razvoj v prostorsko mobilnostnem kontekstu
dr. Marjan Hočevar / Kontakt: marjan.hocevar@fdv.uni-lj.si
vodja