Družboslovne razprave: Številka 105-106 (XL)
Uvodnik
Tanja Oblak Črnič, Natalija Majsova (sourednici) in Rok Smrdelj (urednik recenzij)
Neokonservativna opozicija politikam enakosti: antigendersko gibanje v Sloveniji
Rok Smrdelj in Roman Kuhar
Izvleček: V članku obravnavamo pojav antigenderskega gibanja v Sloveniji. Na podlagi analize vsebine študij o antigenderskem gibanju v Sloveniji tematiziramo glavne akterje gibanja, njihove argumente, diskurze, strategije delovanja, transnacionalne povezave z ideološko sorodnimi tujimi gibanji in razloge za njihovo uspešnomobilizacijo. Pregled navedenih tem uokvirjamo prek teze o dvojni »dediščini« antigenderskega gibanja, po kateri je dejavnost gibanja na eni strani posredno ustvarila politično priložnost za uzakonjenje enakosti isto- in raznospolnih partnerskih razmerij, na drugi strani pa je z uspešnim lansiranjem mobilizacijskega koncepta »teorije spola« preoblikovala strukturo javne razprave na področju spolnih in seksualnih pravic. Preko opisane teze izpostavimo kompleksnost družbenih učinkov antigenderskega gibanja, ki predstavlja sodobno neokonservativno opozicijo na področju politik enakosti.
Ključne besede: antigendersko gibanje, teorija spola, ideologija spola, LGBTIQ+, abortus
>> Prenesi
Omrežja moči: spolna reprezentacija, razmerja moči in politično delovanje v treh nacionalnih parlamentih
Jure Skubic
Izvleček: V prispevku se osredotočamo na problematiko neenakega razmerja moči inbspolne reprezentacije v španskem, slovenskem in britanskem parlamentu. Analiziramo porazdelitev argumentativne in strukturne moči ter spolno reprezentacijo parlamentark in parlamentarcev v teh državah. Z vsebinsko korpusno analizo govorov o petih političnih temah (zdravstvo, migracije, izobraževanje, energetika, finance) in analize omrežij ugotavljamo, kako aktivni so parlamentarci in parlamentarke v parlamentarnih govorih (aktivna relevanca), ali se drugi parlamentarci in parlamentarke nanje nanašajo (pasivna relevanca) ter kakšna je delitev med spoloma glede na temo debate. Ugotavljamo, da je politika še vedno izjemno moško osrediščeno polje, kjer izključno reprezentacija žensk v parlamentih še ne pomeni, da so v svojih govorih slišane oz. da lahko z njimi vplivajo na mnenja svojih (predvsem moških) kolegov. Poleg tega imajo znotraj sej parlamentarke v primerjavi s parlamentarci še vedno manjše število govorov, njihovi argumenti pa so slišani redkeje kot argumenti parlamentarcev.
Ključne besede: argumentativna moč, strukturna moč, parlamentarne razprave, politika, neenakost
>> Prenesi
Socio-ekološko modeliranje dejavnikov zaščite za zmanjševanje tveganja za PTSM v slovenskih vojaških družinah
Janja Vuga Beršnak, Maja Škafar, Gašper Ferme
Izvleček: V prispevku se osredotočamo na problematiko neenakega razmerja moči inbspolne reprezentacije v španskem, slovenskem in britanskem parlamentu. Analiziramo porazdelitev argumentativne in strukturne moči ter spolno reprezentacijo parlamentark in parlamentarcev v teh državah. Z vsebinsko korpusno analizo govorov o petih političnih temah (zdravstvo, migracije, izobraževanje, energetika, finance) in analize omrežij ugotavljamo, kako aktivni so parlamentarci in parlamentarke v parlamentarnih govorih (aktivna relevanca), ali se drugi parlamentarci in parlamentarke nanje nanašajo (pasivna relevanca) ter kakšna je delitev med spoloma glede na temo debate. Ugotavljamo, da je politika še vedno izjemno moško osrediščeno polje, kjer izključno reprezentacija žensk v parlamentih še ne pomeni, da so v svojih govorih slišane oz. da lahko z njimi vplivajo na mnenja svojih (predvsem moških) kolegov. Poleg tega imajo znotraj sej parlamentarke v primerjavi s parlamentarci še vedno manjše število govorov, njihovi argumenti pa so slišani redkeje kot argumenti parlamentarcev.
Ključne besede: model dejavnikov tveganja, socio-ekološko modeliranje, dejavniki zaščite, posttravmatska stresna motnja (PTSM)
>> Prenesi
Časovni trendi depresije, anksioznosti in samomorilnosti med mladimi med 2008 in 2019 v ZDA in Sloveniji
Minea Rutar
Izvleček: Vse več raziskav kaže na naraščanje duševnih težav mladih po letu 2010. Ker je velik del raziskav omejen na trende v angleško-govorečih državah, ostaja nejasno, v kakšni meri je porast prisoten drugod. Članek razširja razumevanje časovnih trendov duševnega zdravja mladih prek primerjave ameriških trendov duševnih težav s slovenskimi in umestitve primerjave v evropski kontekst. Rezultati kažejo, da anksioznost in blažje psihološke stiske naraščajo tudi v Evropi in specifično Sloveniji, naraščanje samomorilnosti in hudih oblik depresije pa se zdi omejeno na ZDA. Ta razlika kaže na nujo po bolj poglobljenem razumevanju
vzrokov duševnih stisk v meddržavni perspektivi in specifičnih vzrokov v ZDA.
Ključne besede: mladi, kriza duševnega zdravja, generacija Z, časovni trendi
>> Prenesi
Kulturne karakteristike posameznih evropskih držav in odziv na krizo Covida-19: kolektivizem, odnos do svobode, politično zaupanje in prepričanja o zarotah
Janez Štebe
Izvleček: V eksplorativni študiji primerjave Slovenije z drugimi evropskimi državami v obdobju širjenja pandemije covida-19 raziskujemo, kako se podpora in sledenje omejitvenim ukrepom za blaženje poteka epidemije ujemata s kulturnimi karakteristikami držav vzdolž kolektivizma oz. individualizma, togosti v odnosu do svobode, razširjenosti zaupanja v državo ter prepričanj o zarotah. Analiza podatkov iz različnih obstoječih virov na ravni držav, združenih na enem mestu, je pokazala pretežno kolektivistično umeščenost držav z nizkim sledenjem in podporo ukrepom, kar je drugače, kot so prikazovale številne študije na
globalni ravni. V istem kolektivističnem okolju se je pokazala tendenca nizkega političnega zaupanja, neodobravanja omejevanja svobode in razširjenosti prepričanj o zarotah, kar razlagamo kot prisotnost posebnega tipa kolektivizma v opazovanih državah Evrope.
Ključne besede: kolektivizem, togost, svoboda, covid-19, upoštevanje ukrepov, cepljenje
>> Prenesi
Odprta (državljanjska) znanost: obeti in odprta vprašanja
Frane Adam, Maruša Gorišek
Izvleček: Prispevek obravnava pomen odprte znanosti – ter še posebej koncepta državljanske znanosti – v širšem družbenopolitičnem in družbeno-znanstvenem kontekstu. Avtorja preko mednarodnoprimerjalne analize v ospredje postavljata ambivalentnost omenjenih konceptov in pomanjkanje kritičnega razmisleka o
morebitnih (nezaželenih) negativnih implikacijah vzpostavljanja teh idej. Poudarjata, da so raziskovalni pristopi v smislu odprte znanosti in tudi državljanske
znanosti lahko v mnogih primerih koristni za raziskovalce in kognitivno aktivne državljane v smislu obogatitve znanja in potencialnih priložnosti za (družbene)
inovacije. Vendar pa obstajajo tudi tveganja in neželeni stranski učinki, ki lahko vodijo v zmanjšano avtonomnost znanosti. Opozarjata na iluzije o zmožnostih
ad hoc projektov državljanske znanosti in o njihovih izjemnih, takojšnjih rezultatih. To lahko pomeni, da se kampanja za odprto znanost uporabi kot izgovor
za preusmerjanje pozornosti od nekaterih bolj perečih problemov in anomalij v sferi znanosti.
Ključne besede: odprta znanost, državljanska znanost, socializacija znanosti, scientifikacija družbe, znanstvena politika
>> Prenesi
Koncept fokusnega dogodka: operacionalizacije definicije za kontekst Slovenije
Sara Bauman
Izvleček: V članku se bomo osredinili na operacionalizacijo definicije antropogenega fokusnega dogodka za kontekst Slovenije. Koncept fokusnega dogodka je oblikoval Kingdon (1984), nadalje pa ga je razvil Birkland (1997, 2006). Oba avtorja sta koncept razvijala v kontekstu ZDA, ki se od Slovenije razlikuje v več pomembnih vidikih, kar ima lahko pomemben vpliv na raziskovanje z uporabo tega koncepta v Sloveniji. V okviru članka bomo rekonstruirali in operacionalizirali pojem fokusnega dogodka. Definicijo pojma bomo oblikovali na podlagi javnopolitične definicije fokusnega dogodka (slovenska zakonodaja) in akademske definicije fokusnega dogodka (Birkland, 1997). Rezultat bo definicija antropogenega fokusnega dogodka, ki bo dovolj natančna in specifična za raziskovanje na področju Slovenije.
Ključne besede: fokusni dogodek, javne politike, nesreče, definicije
>> Prenesi
Sociologija gledališča v dobi negotovosti tekočih družb
Tomaž Toporišič
Izvleček: Razprava se ukvarja z možnostmi za razvoj sociologije gledališča v svetu negotovosti in nezanesljivosti. Veda se mora spoprijeti s posledicami »tekoče družbe« (Bauman), v kateri smo prešli iz obdobja »romarjev« v iskanju globljega pomena v obdobje »potepuhov« v iskanju minljivih družbenih izkušenj. Na primerih uprizoritvenih praks 21. stoletja ugotavlja, da je cilj sociologije gledališča raziskava odnosov med umetniškim produkcijami in ideološkimi koncepti določene družbene formacije. Še vedno je aktualen snop metodologij in polj raziskav, ki so jih predlagali G. Gurvitch, J. Duvignaud in M. Shevtsova ter P. Pavis. Hkrati pa se mora sociologija gledališča odpreti za dialog s kulturnimi študijami (R. Williams, S. Hall), kritično teorijo družbe (T. W. Adorno), raziskavam spola (J. Dolan), postkolonialnimi študijami (E. Said/G. Spivak), študijami rase (H. Young), uprizoritvenim tekstom (de Marinis) ter prenovljeno semiotično mislijo, kot jo razvija Fischer-Lichte v estetiki performativnega.
Ključne besede: sociologija gledališča, tekoča moderna, uprizoritvene prakse, sociosemiotika, kulturologija
>> Prenesi
Recenzije knjig
Majda Hrženjak
Andreas Reckwitz: Družba Singularnosti. O strukturnih
spremembah moderne. Ljubljana: Založba Krtina, 2023.
Mirt Komel
Sandor Ferenczi: Psihoanalitične študije.
Ljubljana: Studia Humanitatis, 2022.
Maja Zadel
Veronika Bajt: Etnična diskriminacija:
strategije raziskovanja in merjenja.
Ljubljana: Mirovni inštitut, 2022.
Miran Lavrič
Gašper Mithans in Nadja Furlan Štante (ur.): Izzivi medreligijskih
in medkulturnih stikov in možnosti vzpostavitve dialoga.
Koper: Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Annales ZRS, 2022.
Boris Vezjak
Svetlana Slapšak: Grožnja in strah: razraščanje
sovražnega govora kot orodja oblasti v Sloveniji.
Spremna beseda: Erik Valenčič.
Ljubljana: Založba /*cf, 2022.
Lucija Dežan
Mojca Medvešek, Romana Bešter in Janez Pirc: Mnenja večinskega prebivalstva Slovenije o priseljevanju, priseljencih in integraciji.
Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2022.
Primož Krašovec
Gilbert Simondon: Imagination and Invention
Minneapolis: University of Minnesota Press, 2022.
Jože Vogrinc
Raymond Williams: Televizija: tehnologija in kulturna forma.
Ljubljana: Založba FDV, 2022.
Prevod: Dejan Jontes, Breda Luthar in Maruša Pušnik.