Matjaž Hanžek je bil oktobra 2008 na zboru članov/-ic SSD izvoljen za častnega člana SSD v znak priznanja za njegov večplasten prispevek k ugledu, prepoznavnosti in pomenu sociologije na Slovenskem, ki ga je izkazal predvsem s svojim strokovnim delom pri izdajanju Poročila o človekovem razvoju in z brezkompromisnim opravljanjem funkcije Varuha človekovih pravic.
Po diplomi sociologije na takratni FSPN se je najprej zaposlil na Inštitutu za sociologijo, nakar se je preselil na Zavod za družbeno planiranje, kasnejši Urad za makroekonomske analize in razvoj. V svojem profesionalnem delovanju kot sociolog se že desetletja ukvarja predvsem s socialnimi vprašanji. S svojim dolgoletnim aktivnim javnim delovanjem je izjemno prispeval k razvoju številnih področij, ki jih s svojim delovanjem pokriva tudi SSD. Že v študentskih letih se je uveljavil s svojim avantgardnim pesništvom, se pridružil avantgardni umetniški skupini OHO in s svojim aktivističnim delovanjem postal model predstavnika generacije ’68. Bil je urednik Tribune, pol leta po ustanovitvi Radia Študent tudi njegov urednik za literaturo in kulturo, kasneje je bil urednik Problemov. V prvi polovici sedemdesetih let je (skupaj z Blažem Ogorevcem) vodil Škuc, ki je v tistem času pridobil prostore na Starem trgu v Ljubljani in s svojim aktivnim delovanjem postal eden glavnih prostorov civilne družbe v tedanji državi. Sredi osemdesetih let ga je književniško delovanje pripeljalo v stik s kosovskimi kolegi (med njimi tudi z Ibrahimom Rugovo), in tako je postal aktiven tudi v razreševanju t.i. kosovskega vprašanja. Ko so konec osemdesetih let v Sloveniji ustanovili Odbor za človekove pravice, ga je ta poslal na Kosovo kot nekakšnega opazovalca. Jeseni 1989 je spremljal zaplete in spore, povezane s sojenjem Azemu Vllasiju, ki je do skrajnosti stopnjevalo politično napetost na Kosovu (in posledično v celi Jugoslaviji). O svojih opažanjih je Matjaž Hanžek najprej poročal evropskim ustanovam v Strasbourgu, leto kasneje pa govoril še v Ženevi na zasedanju Mednarodne federacije za človekove pravice.
Med letoma 1997 in 2001 je bil na Uradu za makroekonomske analize in razvoj odgovoren za Poročilo o človekovem razvoju. V njem je z ekipo sodelavcev predstavljal kazalce razmeroma hitrega razvoja Slovenije, hkrati pa opozarjal na njegove vedno pogostejše negativne stranske učinke: revščino, demografsko ogroženost in okoljske težave. Pri tem svojem delu je postal v strokovni in širši javnosti eden najbolj znanih slovenskih sociologov, pa čeprav ni doktor znanosti.
Leta 2001 je kot nadstrankarski kandidat kandidiral za varuha človekovih pravic, pri čemer je dobil široko podporo javnih osebnosti, na to funkcijo ga je izvolila prevladujoča poslanska večina. Pozornost je zbudil s svojo nekonvencionalno podobo (neformalnim stilom oblačenja), kmalu pa je postal mnogim nadležen s svojim doslednim in neutrudnim zavzemanjem za pravice manjšin, otrok, Romov in različnih drugih depriviligiranih družbenih skupin. Z zavzetim delom je na Slovenskem šele zares vzpostavil (v simbolnem smislu) institucijo Varuha človekovih pravic. Hkrati pa je postal nadležen politikom vseh opcij, prišel je v spor predvsem s t.i. pomladnimi strankami in postal tarča stalnih napadov Slovenske nacionalne stranke, v debatah o religijski nestrpnosti je prišel v spor tudi s slovensko RKC. Zelo se je zavzemal za razrešitev vprašanja izbrisanih in po dolgotrajnem izmikanju in ignoriranju državnih organov interveniral pri pristojnih mednarodnih institucijah (pri komisarju za človekove pravice Sveta Evrope Alvarju Gil-Roblesu).
Leta 2011 je po nastanku Gibanja za trajnostni razvoj postal predsednik stranke Trs.
E-mail: hanzek.matjaz@gmail.com
Aleš Črnič