Sociološko srečanje 2012: Slovenija v času negotovosti

Tema sociološkega srečanja leta 2012 je bila “Slovenija v času negotovosti”. Srečanje je potekalo od 9. do 10. novembra 2012 v Mariboru.

Program letnega srečanja SSD

Zbornik povzetkov

Sociologija kot znanstvena disciplina je svojo družbeno vlogo od svojega začetka videla v razkrivanju, analiziranju in (raz)umevanju zlasti tistih družbenih procesov, ki v družbo vnašajo nestabilnost, a hkrati odpirajo razvojne možnosti. Vloga sociologije naj bi bila zato posebej pomembna v časih družbene dezintegracije in z njo povezanih negotovosti, saj naj bi ob pojasnjevanju vzrokov in posledic razdruževalnih procesov, mislila tudi mehanizme za njihovo obvladovanje. A sociologija še zdaleč in že zdavnaj ni edina znanost in tudi ne edina družbena sila, ki misli družbo in skuša razbrati ne/želene družbene tokove. Vendar pa je njena naloga drugačna od vrste drugih akterjev in sicer, da to počne na način družbenega (samo)opazovanja in analiziranja. Pri tem, pa se tudi sama ni mogla (in se ne more) izogniti vprašanju praktične uporabe sociološkega znanja ali opozoril o odgovornosti nosilcev in nosilk sociološkega znanja v razmerah izrazite družbene neenakosti.

Letošnje sociološko srečanje bo zato namenjeno razmisleku ter predstavitvi rezultatov raziskav o spremembah, ki v slovenski družbi in njenem nadnacionalnem okolju potekajo v zadnjih letih. Predmet obravnave ne bodo le ekonomske, politične in kulturne spremembe na makro družbeni ravni, ampak tudi njihov vpliv na procese na mikro ravni v vsakdanjem življenju. Ob tem bo nedvomno eno od osrednjih (spoznavnih) vprašanj, katere značilnosti teh sprememb je mogoče šteti za »krizne«.

Nič manj kot razkrivanje razsežnosti in vzrokov sedanjih strukturnih sprememb v Sloveniji in njenem okolju, bodo na srečanju dobrodošle sociološke analize soočanja z neželenimi spremembami ter poskusi usmerjanja sprememb glede na legitimne družbene cilje. Sociološko raziskovanje se v tem primeru ne more omejiti le na javne politike in druge formalizirane poskuse obvladovanja neželenih sprememb, ampak mora upoštevati tudi različne načine spoprijemanja z negotovostmi in prikrajšanostmi, ki jih te spremembe vnašajo v vsakdanje življenje. Ob upoštevanju različnih vidikov odzivanja na neželene družbene spremembe, se bo mogoče približati odgovoru na vprašanje, ali je za sedanje razmere v Sloveniji značilno aktiviranje socialnih, ekonomskih in kulturnih potencialov ali pa – nasprotno – celo njihovo zamiranje.

Sociološka obravnava sedanjih razmer v slovenski družbi ter njenih razvojnih možnosti se na sociološkem srečanju ne bo mogla izogniti tudi širšemu vprašanju o posebnostih slovenskega prehoda iz socializma v kapitalizem in njegovi povezanosti s trendi v globalnem kapitalizmu. To vprašanje se ne nanaša le na ekonomske in politične procese v poosamosvojitvenem obdobju, ampak še zlasti na procese, ki so oblikovali in oblikujejo temeljne značilnosti slovenske družbene skupnosti. Odražajo se v problematiki družbene vključenosti oz. izključenosti posameznikov in skupin, družbenih neenakostih ter družbeni integraciji in solidarnosti na eni strani ter v razcepih in konfliktih na drugi.

Slovensko sociološko srečanje 2012 ne bo le forum za predstavitev in kritično obravnavo rezultatov najnovejših socioloških raziskav slovenske družbe in njene vpetosti v mednarodno okolje, temveč bo tudi priložnost za predstavitev izkušenj sociologov in sociologinj, ki se v javnih službah ter v gospodarskih organizacijah in civilnodružbenih združenjih ukvarjajo s prepoznavanjem in reševanjem družbenih problemov.

Fotogalerija:

Poziv k razmisleku o ukinitvi Urada za enake možnosti

Sekcija Spol in družba Slovenskega sociološkega društva ob 8. marcu – dnevu žensk – poziva Vlado Republike Slovenije k ponovnemu razmisleku o posledicah ukinitve Urada za enake možnosti.

Skrb za izboljšanje položaja žensk, odpravo diskriminacij, nadzor nad uveljavljanjem zakonodaje s področja enakih možnosti in vzpostavljanje mehanizmov za lajšanje usklajevanja službenih in zasebnih obveznosti so ključne naloge, s katerimi Urad za enake možnosti prispeva k uveljavljanju politike enakih možnosti – tiste politike, ki je tudi danes še kako potrebna. Stopnja enakosti med spoloma namreč ni taka, da bi bili z njo lahko zadovoljni. Ženske so tako na primer še vedno bistveno bolj obremenjene z družinskimi obveznostmi kot moški, dobivajo nižje plačilo za delo kot moški, zastopanost žensk v politiki, posebej v vladi, je še vedno prenizka.

Ob 20 letnici ustanovitve urada, ki je v vsem tem obdobju odigral tudi vlogo javnega ozaveščevalca o pomenu uveljavljanja pravic žensk na vseh področjih, se zato zdi njegovo ukinjanje še posebej neprimerno. Vlado Republike Slovenije zato pozivamo, da ohrani samostojni Urad za enake možnosti (oziroma drugo podobno prepoznavno obliko delovanja) in s tem pokaže svojo občutljivost za uveljavljanje politike enakih možnosti.

Sekcija za spol in družbo
Slovenskega sociološkega društva
Prof.dr. Milica Antić Gaber

Sociologija lahko politiki ponudi dolgoročno perspektivo

LJUBLJANA, 11. november 2011 – Na novinarski konferenci Slovenskega sociološkega društva so predsednica Društva dr. Milica Antić Gaber, podpredsednik Društva dr. Ivan Bernik in član predsedstva Jože Vogrinc podrobneje predstavili izhodišča, sodelujoče in program letošnjega sociološkega srečanja, ki bo med 17. in 19. novembrom v Celju. Sociološko srečanje nosi naslov Tri desetletja spreminjanja slovenske družbe in je posvečeno 20. obletnici samostojnosti Slovenije.

Profesorica na Filozofski fakulteti dr. Milica Antić Gaber je v zvezi z letošnjim sociološkim srečanjem izpostavila predvsem osrednji, plenarni del, ki bo v petek, 18. novembra dopoldne, in pojasnila, da je „namenjen osmislitvi tega, kaj se je v slovenski družbi dogajalo v zadnjih treh desetletjih, in sicer na osnovi raziskovanja, empiričnih, teoretičnih, aplikativnih“. Na plenarnem delu bodo svoje prispevke predstavili predavateljice oziroma raziskovalke in predavatelji oziroma raziskovalci z različnih slovenskih univerz in fakultet. „Na plenarnem delu bomo torej strnili vse, kar se nam je dogajalo na različnih področjih v zadnjih treh desetletjih, zato smo tudi obdobje nekoliko podaljšali glede na druge, ki se v zvezi z osamosvojitvijo ukvarjajo le z zadnjimi dvajsetimi leti, saj menimo, da so se spremembe pričele dogajati že naprej in da so bile globlje narave“. Dr. Antić Gaber je med drugim poudarila tudi sodelovanje študentske sekcije na sociološkem srečanju, ki se bo ukvarjala z obdobjem tranzicije in se navezala na to, kako je ta vplivala na položaj mlade generacije v Sloveniji.

Predavatelj na Filozofski fakulteti dr. Jože Vogrinc je uvodoma dejal, da se „slovenska politika obnaša kot slepa kura, to pomeni, da meni, da je mogoče probleme reševati le kratkoročno, s pomočjo kratkoročno-političnih upravnih ukrepov in kvečjemu mogoče še z malo poznavanja ekonomije. Tisto, zaradi česar v družbeni krizi potrebujemo sociologijo, je prav nekoliko daljša perspektiva, tista, ki se vpraša, kakšni konflikti se zares odvijajo v svetu, v Evropi, pri nas, kakšna je zares družbena dinamika, kakšni utegnejo biti nepredvideni rezultati, taki, ki jih ni mogoče zajeti, če spremljamo samo raven gibanja dohodka, produkcijo ali kaj podobnega. Sociologi se sicer še kar pogosto pojavljajo v medijih, vendar večinoma ne kot sociologi, ampak kot komentatorji določenega dogajanja. Sociološko srečanje nam pokaže mikro-raven tega, kar se v naši družbi dogaja, in je pod tisto ravnijo percepcije, ki je značilna za medije v vsakodnevnem boju za čim bolj zanimive novice. Mi poskušamo analizirati in se pogovarjati o makro-ravni, ki je nad ravnijo percepcije tistega, kar vidijo politiki. Sociologijo potrebujemo zato, da bi naš pogled ne bil samo kratkoročen in tudi ne samo srednjeročen, ampak da bi bil dolgoročen in da bi pomagal politiki in drugim vedam povezati kratkoročne ukrepe z dolgoročnimi vizijami“.

Profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Ivan Bernik je v zvezi z obsegom in raznovrstnostjo slovenskega sociološkega raziskovanja dejal, da je „ponudba impresivna, gre za veliko raziskovanj in silno raznolikost. Po tej plati smo lahko ponosni, da imamo toliko pokazati“.

Mag. Jelena Aleksić

Članica Predsedstva SSD

Samo da bo denar in zdravje: življenje starih revnih ljudi

V sredo, 2. novembra, je v Trubarjevi hiši literature potekala okrogla miza Samo da bo denar in zdravje : življenje starih revnih ljudi.

Na okrogli mizi o kakovosti življenja, socialni ranljivosti in izključenosti starih ljudi, ki živijo v domačem okolju so sodelovali Dr. Valentina Hlebec, Mag. Martina Trbanc in Dr. Matic Kavčič, pogovor pa je moderirala Dr. Majda Černič Istenič.

V državah Evropske Unije, kakor tudi v Sloveniji demografski trendi kažejo intenzivno staranje prebivalstva in naraščanje deleža starejših ljudi v populaciji. Prehajamo v t. i. dolgoživo družbo, kar ima posledice za celotno družbo, vzdržnost sistemov socialne varnosti, odnose med posameznimi skupinami prebivalstva ter kakovost življenja. Projekcije prebivalstva za Slovenijo napovedujejo intenzivno rast starejšega prebivalstva (nad 65 let). Starejši ljudje so zaradi svojih številnih značilnosti ena najbolj ranljivih družbenih skupin.