Stare, a večno mlade razlage o tem, kaj je »prava« ženska

Skozi stoletja je Katoliška cerkev prispevala k temu, da se je ohranjevala in utrjevala podoba ženske kot pomočniškega bitja (moškemu, gospodu). Eden od dejavnikov, ki je v delno sekularizirani družbi pomemben pri ohranjanju takšnega vzorca ženskosti in njene družbene vloge, je verski pouk (verouk).

Odgovor na vprašanje, koliko je v veroučnih učbenikih, ki so v rabi v zadnjem desetletju na Slovenskem, še navzoča ta tradicionalna podoba ženske, so poskušali poiskati na okrogli mizi, na kateri je uvodno razmišljanje podala Mirjana Frank, v razpravi pa so sodelovale dr. Sonja Bezjak, dr. Darja Kerec, dr. Marina Tavčar Krajnc, pogovor je moderirala dr. Maca Jogan.

Sociološko srečanje 2011: Tri desetletja spreminjanja slovenske družbe

Sociološko srečanje 2001 z naslovom Tri desetletja spreminjanja slovenske družbe je potekalo v Celju od 17. do 19. novembra 2011

Spreminjanje družb je praviloma nepretrgan proces, za katerega je značilno prepletanje preteklosti, sedanjosti in prihodnost. Kljub temu pa je v tem procesu mogoče občasno prepoznati prelomna zgodovinska obdobja, v katerih se vzpostavi novo razmerje med preteklostjo in sedanjostjo ter s tem tudi nove razvojne možnosti. Procesi, ki so pred približno tremi desetletji vzniknili v Sloveniji, so bili nedvomno prelomni, saj so postopoma preoblikovali politično, gospodarsko in kulturno podobo slovenske družbe, spremenili njen položaj v mednarodnem prostoru ter pomembno vplivali na življenjske možnosti in življenjske sloge prebivalcev in prebivalk Slovenije.

Čeprav se zavedamo, da je časovno zamejevanje družbenega spreminjanja arbitrarno, pogosto nekonsenzualno in zato nehvaležno, se mu tudi sociološka stroka ne more povsem izogniti. Ko govorimo o tridesetih letih spreminjanja slovenske družbe, želimo opozoriti na velike strukturne premike in hkrati na točke dejanskih in simbolnih zarez v »življenju« družb. Z omenjeno časovno zamejitvijo želimo izpostaviti obdobje pojavov in procesov, premikov in zamikov v strukturnih zarezah, pri čemer spremembo političnega sistema razumemo samo kot enega od mehanizmov strukturnih sprememb.

V ospredju našega strokovnega zanimanja bodo poleg razmislekov o institucionalnih spremembah v organiziranosti družbe predvsem analize in refleksije o logiki družbenega delovanja akterjev, premikih v vrednotnem sistemu, pa tudi strukturni »zamiki« v podsistemih, kot so gospodarstvo, šolstvo, sociala, zdravstva, okolje idr.

Sociologinje in sociologi smo pomembne vidike teh sprememb vsa tri desetletja aktivno spremljali tako z raziskovanjem kot tudi s strokovnim delom in poseganjem na različnih družbenih področjih – od političnega in gospodarskega do civilno-družbenega. Letošnje sociološko srečanje je priložnost za sistematično refleksijo sociološke udeležbe v spreminjanju slovenske družbe v zadnjih treh desetletjih na obeh ravneh – na raziskovalni, ki predvsem opazuje, analizira in reflektira družbene spremembe, in na ravni strokovnega sociološkega delovanja, ki z ekspertizami, načrtovanjem, organiziranjem in odločanjem posega v družbeno dogajanje.

Na raziskovalni ravni bo srečanje vključevalo tri, med seboj povezane poglede: prvi se bo opiral na longitudinalne raziskave; drugi bo temeljil na raziskavah, ki se ukvarjajo z analizo različnih vidikov današnjega stanja in sprememb, tretji pa bo usmerjen na povezavo sedanjosti slovenske družbe z njeno prihodnostjo ter bo na ta način skušal osvetliti njene razvojne perspektive.

Na ravni strokovnega sociološkega delovanja bo srečanje priložnost za osvetlitev in refleksijo pomembnih praktičnih prispevkov sociologov in sociologinj k spreminjanju posameznih področij družbenega življenja. Pozornost bo usmerjena tako na dobre izkušnje kot tudi na primere, ko sociološka strokovna prizadevanja niso vodila k želenim rezultatom. S tem bomo lahko prepoznali uspehe, probleme in izzive pri našem profesionalnem uveljavljanju. Zato letno sociološko srečanje ne bo le priložnost za vsestransko sociološko analizo spreminjanja slovenske družbe, ampak tudi za kritično samoanalizo stanja in perspektiv sociologije v Sloveniji.

Posebno pozornost letos namenjamo strokovnim izkušnjam sociologinj in sociologov, ki delujejo v državni oziroma javni upravi, v gospodarstvu, medijih, kulturi, zasebnem sektorju ali civilno-družbenih organizacijah. Vse kolege in kolegice, ki bi želeli z nami deliti svoje strokovne oziroma karierne izkušnje, vabimo, da kratko informacijo oziroma svojo predstavitev pošljejo za del srečanja, ki smo ga poimenovali »Osebni (v)pogled«.

PROGRAM:

Tri desetletja spreminjanja slovenske družbe

Celje, 17. – 19. 11. 2011, Hotel Evropa

Četrtek, 17.11.2011

Hotel Evropa

16:00 – registracija

17:00 – 18:30

1. Prostorska sekcija

(Drago Kos, Marjan Hočevar, Franc Trček, Matjaž Uršič, moderira: Simona Zavratnik)

2. Študentska sekcija

(Anej Korsika, Sašo Furlan, Tim Dobovšek, Dragan Nikčević, moderira: Jure Lenarčič)

19:00 – sprejem

Petek, 18.11.2011

8:15 – registracija (Hotel Evropa)

9:15Dvorana Narodnega doma (Občina Celje)

Tri desetletja spreminjanja slovenske družbe

Plenarni del

09:30 – 10:40

Brina Malnar, Srna Mandič, Miroslav Stanojević

10:40 – 11:00 – odmor

11:00 – 12:10

Mirjana N. Ule, Sergej Flere, Jože Vogrinc

12:10 – 13:00 – splošna diskusija

13:00 – 15:00 – odmor za kosilo

Hotel Evropa

Delo v sekcijah

15:00 – 16:45

1. Družbena blaginja 1

(Stanka Intihar, Martina Stare, Brigita Vrabič Kek, Franci Kluže, Liza Sitar, Matjaž Mulej, Anita Hrast, Simona Šarotar Žižek, Andrej Fištravec, Srečo Dragoš, Mateja Sedmak, Blaž Lenarčič, Zorana Medarić, Peter Kopić, Matej Vatovec, Maja Zadel moderira: Srna Mandič)

2. Odprti termin 1 (Varia)

(Samo Uhan, Mitja Hafner Fink, Miran Lavrič, Marina Tavčar Krajnc, Andrej Kirbiš, Liljana Rihter, Janez Kolenc, moderira: Samo Uhan)

16:45 – 17:15 – odmor

17:15 – 19:00

1. Osebni (v)pogeld (okrogla miza, moderira: Jelena Aleksić)

2. Odprti termin 2 (Raziskovanje turizma)

(Tatiana Bajuk Senčar, Aleksandra Brezovec, Marjan Hočevar, Dejan Križaj, Nena Močnik, Irena Weber, moderira: Marjan Hočevar)

20:00 – Slavnostna večerja

Sobota, 19.11.2011

Hotel Evropa

08:30 – registracija

09:00 – 10:30

1. Sekcija za medkulturne študije

(Mojca Pajnik, Mitja Sardoč, Karmen Medica, Ana Kralj, Igor Bahovec, Zorana Medarić, Blaž Lenarčič, Andrej Kirbiš, moderira: Mateja Sedmaka)

2. Pedagoška sekcija (okrogla miza ob izidu novega srednješolskega učbenika)

(Mira Janžekovič, Mirjam Počkar, Marina Tavčar Krajnc, Majda Degan, moderator: Ivan Bernik)

10:30 – 10:50 – odmor

10:50 – 12:20

1. Družbena blaginja 2

(Srna Mandič, Hlebec Valentina, Majda Černič Istenič, Vojka Šircelj, Matic Kavčič, moderira: Matic Kavčič)

2. Sekcija za spol in družbo

(Maca Jogan, Nevenka Černigoj Sadar, Aleksandra Kanjuo Mrčela Milica Antić Gaber, Jasna Podreka, Sara Rožman, Irena Selišnik, Iztok Šori, Sonja Bezjak, Roman Kuhar, koderira: Milica Antić Gaber)

12:20 – 12:40 – odmor

12:40 – 14:10

1. Odprti termin 3 (Raziskovanje spolnosti)

(Ivan Bernik, Roman Kuhar, Alenka Švab, Irena Klavs, Valentina Hlebec, Tina Kogovšek, Tjaša Žakelj, moderira: Valentina Hlebec)

2. Religiološka sekcija

(Maca Jogan, Srečo Dragoš, Marjan Smrke, Igor Škamperle, moderira: Aleš Črnič)

13:10 – 15:30 – odmor za kosilo

Spremljevalni program:

Sobota ob 15:30 (varianta ob 16:00)

Ogled razstave Alme Karlin (organizirano vodenje, več na http://www.pokmuz-ce.si/alma3d/ )
Celeia – Mesto pod mestom (organiziran vodenje, več na http://www.pokmuz-ce.si/podmestom/ )

Fotogalerija:

Obvestilo sekcijam društva

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, članice in člani Slovenskega sociološkega društva,

Novo predsedstvo SSD je kmalu po izvolitvi začelo s svojim delom in ena prvih nalog, ki si jo je zadalo je oživitev delovanja obstoječih in spodbuditev oblikovanja novih sekcij.

Zato delujoče sekcije pozivamo, da pripravijo program dela za letošnje leto (vanj prosim vključite tudi osnovne podatke o sekciji: vodja, članstvo, ipd.). Pri tem vas tudi prosimo, da predlagate organizacijo vsaj enega na vsebino vašega programa vezanega javnega dogodka (npr. okrogla miza) v letu 2011.

Vse tiste, ki ste že izrazili željo oz. razmišljate o ustanovitvi novih sekcij, pa pozivamo, da na predsedstvo naslovite predlog za ustanovitev sekcije, poleg imena sekcije pošljete še imena vsaj 7 ustanovnih članic/članov, predlog za osebo, ki bo sekcijo vodila (to lahko določite tudi kasneje), kratko vsebino dela sekcije, program dela za leto 2011 in predlog za organizacijo enega javnega dogodka v letu 2011.

Prosimo vas, da predloge do 20. februarja 2011 pošljite na naslov: predsedstvo@sociolosko-drustvo.si.

V svojem imenu in v imenu članic in članov predsedstva SSD vam želim veliko uspeha v profesionalnem življenju in obilo užitkov v sociološkem delu.

S prijaznimi pozdravi,
Milica Antić Gaber, predsednica SSD

Izjava predsedstva Slovenskega sociološkega društva

Izredni profesor dr. Tone Kramberger je na zboru članov in članic Slovenskega društva 20. novembra 2010 v razpravi ter nekaj dni kasneje pisno opozoril na dogajanja ob “racionalizacijah poslovanja in zmanjševanju števila zaposlenih na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem”. Posebej je izpostavil primer na tej fakulteti zaposlenega sociologa red. prof. dr. Draga Rotarja, ki ga je vodstvo univerze pisno opozorilo, “da ga lahko odpusti iz krivdnih razlogov, če v roku enega leta od prejema pisnega opozorila ponovi očitane mu kršitve (podpisana dekanja izr. prof. dr. Vesna Mikolič, po pooblastilu rektorja UP, red. prof. dr. Rada Bohinca), tj. naslednja škodljiva ravnanja: poziv k podpisu javne peticije, ki škodi dobremu imenu zavoda, in oviranje dela sodelavcev na javni prireditvi z vpadanjem v besedo, delitvijo letakov idr.”. Dr. Kramberger meni, da dogajanja na Fakulteti za humanistične študije ogrožajo norme profesionalnega dela in nedopusten pritisk na univerzitetnega profesorja, zato predlaga, naj predsedstvo SSD do tega primera zavzame stališče.

Predsedstvo SSD je na sestanku dne 13. 1. 2011 obravnavalo pobudo dr. Toneta Krambergerja in sprejelo naslednje stališče:

Stališče do konkretnega primera, na katerega je opozoril dr. Kramberger, bi predsedstvo SSD lahko zavzelo le ob njegovi predhodni obravnavi na Častnem razsodišču SSD. Pobudo za takšno obravnavo lahko sprožijo sociologi in sociologinje, ki menijo, da so bile kršene njihove profesionalne pravice. Vendar se doslej nihče od prizadetih ni obrnil na častno razsodišče SSD in zato ni mogel biti izpeljan postopek, v katerem bi bili vsestransko osvetljeni vzroki in okoliščine, ki so pripeljali do organizacijskih sankcij proti red. prof. dr. Dragu Rotarju. Eno od temeljih poslanstev SSD je zagotavljanje in branjenje “pravice do svobodnega raziskovanja in komunikacije”, zato izražamo zaskrbljenost, če je pri dogodkih na Fakulteti za humanistične študije in pri izreku pisnega opomina red. prof. dr. Dragu Rotarju prišlo do omejevanja teh pravic. Ker pa predsedstvo SSD ne pozna vseh okoliščin konkretnega primera, sprejema le naslednje načelno in splošno stališče o razmerju med strokovno avtonomijo in pravili organizacij.

Menimo, da je spoštljiv dialog najbolj učinkovito sredstvo za reševanje profesionalnih napetosti in konfliktov ne le med posamezniki, ampak tudi med vodstvi akademskih ustanov in zaposlenimi v teh ustanovah. Hkrati se zavedamo, da delo v akademskih ustanovah ne prinaša le pravic, ampak tudi dolžnosti, predvsem upoštevanje organizacijskih pravil, ki so jih zaposleni sprejeli z vstopom v organizacijo. V odnosu med zahtevami po profesionalni avtonomiji ter načinom delovanja akademskih organizacij lahko pogosto pojavljajo napetosti in konflikti. Menimo, da je najboljša pot za njihovo obvladovanje in reševanje odprta komunikacija med vodstvom teh organizacij in zaposlenimi. Ta komunikacija lahko vodi k zaželenim rezultatom, v kolikor temelji na soglasju, da je spoštovanje profesionalne avtonomije nujno in koristno tako za zaposlene v akademski organizaciji kot za celotno organizacijo.

Zavedamo se možnosti, da vodstva institucij ali posamezne nadrejene osebe zlorabljajo svojo nesorazmerno premoč tako, da kršijo pravice zaposlenih delavk in delavcev ter onemogočajo dialoško reševanje konfliktov z njimi. Splošne pravice zaposlenih nasproti njihovim delodajalcem določa državna zakonodaja in v primeru kršitev jih je mogoče uveljavljati na sodišču. Slovensko sociološko društvo pa se lahko moralno opredeljuje do kršitev strokovne avtonomije zaposlenih sociologinj in sociologov. Predsedstvo SSD je prepričano, da je omejevanje pedagoške oz. raziskovalne avtonomije z namenom kaznovanja ali šikaniranja podrejenih oseb moralno nedopustno. Prav tako predsedstvo SSD moralno podpira javno sociološko kritiko institucije, na kateri je izvajalec te kritike zaposlen, če je le-ta skladna z akademskimi standardi argumentacije.

Za predsedstvo SSD:
Milica Antić Gaber,
predsednica

Sociološko srečanje 2010: Družba, kriza, razvoj

Sociološko srečanje 2010 je potekalo od 18. do 20. novembra v Portorožu. Tema srečanje je bila: Družba, kriza, razvoj.

Na našem lanskem posvetu v Portorožu, kjer smo razpravljali o socioloških refleksijah globalne krize smo ugotovili, da tako kompleksna in široka tema zahteva poglobljeno obravnavo, če želimo odgovoriti na vprašanja o razvojnih dilemah slovenske družbe. Ker preprosto na verjamemo, da je izhod iz krize v Sloveniji mogoč brez znanstvenega prispevka sociologije, bo tej temi namenjeno tudi letošnje sociološko srečanje.

Spraševali se bomo torej ali je kriza le »začasno« stanje družbe oziroma njenega dela (gospodarstva), kjer lahko težave rešujemo s klasičnimi ekonomsko-tehnološkimi instrumenti ali pa razmere v družbi vendarle zahtevajo globljo sociološko konceptualizacijo vzrokov in značaja krize ter morebitnih alternativnih izidov, ki vključujejo tudi možnost, da gre za permanentno družbeno konstelacijo. Prepričani smo, da je za odgovore na ta vprašanja nujen tudi teoretski dialog znotraj sociologije.

Gost letošnjega srečanja bo prof. Colin Campbell z univerze v Yorku (University of York). Predstavil nam bo teze in poglede, ki jih je objavil v zadnji monografiji z naslovom »The Easternization of the West.

Kot običajno, bo tudi letos delo potekalo v okviru sekcij in panelov, organizirali pa bomo tudi okroglo mizo z gosti, ki bodo naslovno temo osvetliti tudi z drugih, ne samo socioloških »zornih kotov«. Več o vsebini boste našli v programu srečanja, ki bo objavljen na spletnih straneh društva.

Organizatorji srečanja smo prepričani, da boste v kontekstu predlagane teme našli področje, ki vas osebno ali strokovno še posebej zanima. Vabimo vas torej, da se posveta udeležite in hkrati, da za posvet pripravite prispevek. Predlagamo, da se pri pripravi prispevka držite krovne teme, dobrodošli pa so tudi predlogi za dodatne prispevke, ki bi jih po vašem mnenju morali uvrstiti na program srečanja in morda niso v povsem neposredni zvezi s tematiko letošnjega posveta. Za ta namen bo organiziran panel »Sodobno sociološko raziskovanje«, s katerim bi radi spodbudili raziskovalce k predstavitvi rezultatov raziskovalnega dela na področju sociologije.