Sodelovali bodo: Gabrijela Babnik, Vlasta Jalušič, Nikolai Jeffs in Max Zimani.

Knjiga preučuje škodljivo vlogo zahodnega modela nacionalne države v pokolonialni Afriki. Osvobodilna gibanja so v boj proti kolonialni nadvladi angažirala kmečke in mestne množice, po osvoboditvi pa so osamosvojitelji centralizirali oblast in odpravili politično participacijo državljanov, zgledujoč se po britanskem in francoskem modelu tehnokratskega upravljanja in nacionalne enotnosti. S tem so poteptali tako lokalne predkolonialne izkušnje neposredne demokracije kot tudi sveže izkušnje participacije v osvobodilnem gibanju. Rezultat so bile in so še vedno diktature, državljanske vojne in razvojne blokade. Po Davidsonu bi bil ustrezen institucionalni odgovor na kulturno pestrost držav z umetno začrtanimi mejami decentralizacija oblasti in prenos čim več odločanja na lokalno raven s soudeležbo državljanov.

Knjiga, ki je napisana zelo komunikativno in mestoma žurnalistično, v uvodu navaja avtorjev občutek, da je Afrika lahko tako podoba naše preteklosti kot tudi naše prihodnosti. Prevod tega dela enega najpomembnejših afrikanistov slovenskim bralcem ne prinaša le enega od preredkih vpogledov v probleme tretjega sveta, temveč tudi nastavlja zrcalo našemu diskurzu nacionalne enotnosti in naši pozabi lastne demokratične participacije. Basil Davidson (1914–2010), ki je bil med drugim tudi dober poznavalec Jugoslavije, v enem od poglavij te knjige celo izrecno povleče vzporednice med razmerami v Afriki in v nekdanji Jugoslaviji od obdobja NOB do razpada.

Vabljeni!

ŠSD SocioKlub 21.5. 2013 ob 19.00 v Klubu K4

Politična filozofinja Hannah Arendt je pred približno dvajset let po drugi svetovni vojni pisala o sojenju Eichmannu. Kot ena izmed redkih, si je upala zastaviti vprašanja, ki jih na procesu niso izpostavili: Kako je prišlo do tega (množičnih pobojev v drugi svetovni vojni)? Zakaj je prišlo do tega? Zakaj Judje?  Kakšno vlogo so imeli preostali narodi? V kakšni meri je bila odgovorna zavezniška stran? Podobna vprašanja bi si morali postaviti danes, dvajset let po izbrisu: Kako in zakaj je prišlo do izbrisa državljanov Republike Slovenije? Zakaj se je na stran izbrisanih pred dvajsetimi leti  postavilo tako malo ljudi? Kakšna je bila vloga političnih strank? V kakšni meri je odgovoren slovenski narod?

Skratka, primer Eichmanna in izbris imata skupnega veliko več, kot bi si želeli in si upali priznati. Napake, storjene v preteklosti ne moremo popraviti, lahko pa z opozarjanjem nanje in debatiranjem o njih prispevamo k temu, da se bodo v prihodnje manj verjetne. Zato pridite in spregovorite s

politologinjo dr. Vlasto Jalušič
sociologom dr. Gorazdom Kovačičem
pravnico dr. Nežo Kogovšek Šalamon
in filozofom dr. Darijem Zadnikarjem.

Po pogovoru bomo skupaj popili kozarec vina in ob kramljanju počakali na koncert izjemne mlade skupine RondNoir, katere glasbo se da najbolje opisati z »smooth rock blues«. Koncertu bo sledila izbrana muzika, do jutranjih ur.

Slovensko družbo je zajela kriza legitimnosti sistema. Ta je rezultat prepletanja dveh okoliščin: že prej neučinkovite pravne države zlasti na gospodarskem področju in koncentracije moči v vplivnih omrežjih in razkrajanja države blaginje v času krize ter poglabljanja razočaranja. V torišču teh objektivnih težav, neizpolnjenih pričakovanj in tudi zbeganega iskanja rešitev, so elite. Te so se znašle v protislovnem položaju; na eni strani so zaradi svoje kompetentnosti nepogrešljive pri snovanju in izvajanju ukrepov za institucionalno reševanje kompleksnih problemov, na drugi strani pa so deležne nezaupanja in s tem vse manjše legitimnosti. Njihova nelegitimnost ne izhaja le iz prepogosto pavšalnih moralnih dvomov, pač pa tudi iz dejstva, da bi za izhod iz strukturne krize potrebovali nov program razvoja, a ga težko pričakujemo od tistih, ki so državo z dosedanjim programom razvoja pripeljali v krizo. Potreba po alternativi in nejevera v zmožnost obstoječih elit, da bi jo bile sposobne opredeliti, pa še ne pomeni, da jo zmore v učinkoviti in izvedljivi obliki predlagati kdo drug. V tem primeru bi programsko iztrošene elite lahko brž zamenjali z drugimi, temeljna družbena vloga elit pa bi ostala nespremenjena. Protislovni položaj elit zaznamuje in omejuje tudi diskurz protestnikov, ki ne vedo, ali naj ustanovijo novo politično stranko, ali naj zahtevajo vlado razsvetljenega absolutizma, ali naj le uživajo v trenutku neposrednega političnega udejstvovanja na ulici, ki pa je programsko predvsem negativno.

Naloga sociološke znanosti na letošnjem sociološkem srečanju je premisliti koncept, strukturo in položaj elit ter njihovih razmerij do ljudstva. Pojem elit je dvoumen že v tem, da jih lahko na eni strani razumemo opisno, namreč kot nosilke moči, na drugi pa kakovostno, in sicer kot nosilke redkega znanja ali celo vrlin. Sedanja kriza legitimnosti elit je pojmovno izražena s tem, da javno mnenje povezuje elite z močjo, nikakor pa ne tudi z vrlinami, obenem pa dvomi v njihovo znanje oziroma kompetentnost. Analiza koncepta elit mora zagotovo vključevati razumevanje njihove razčlenjenosti. Elite niso nekaj monolitnega, temveč vsebujejo več podskupin z različnimi strukturami kapitalov in z različnimi strategijami delovanja in samo-promocije. Za družbeni ugled tekmujejo tudi z medsebojnim diskreditiranjem. Tako poslovne in tehniške elite pogosto odrekajo izvršno kompetentnost in ekonomsko legitimnost kulturniškim in intelektualnim elitam, v nasprotni smeri pa gredo očitki o moralni nelegitimnosti, pa tudi o strokovni nekompetentnosti. Premisliti je treba tudi to, kakšno vlogo ima lahko pri nalogah, pri katerih imajo prvenstvo elite, ljudstvo. Ljudstvo ni isto kot prebivalstvo, množica ali javno mnenje, temveč je politični koncept, ki predpostavlja temeljno politično razsodnost državljanov-laikov. Na tej predpostavki je utemeljena demokracija. Globalne in lokalne finančne in politične elite skušajo danes omejiti demokracijo, »da bi lahko rešile krizo tako, kot je treba«, ljudstvo pa jim vrača z mnenjem, da elit pri vodenju družbenih procesov ne vodijo strokovni razlogi, temveč nelegitimni partikularni interesi. Medsebojno nezaupanje med ljudstvom in elitami je (v določenem pomenu besede) sestavni del krize. Te bržkone ne bo mogoče prebroditi na produktiven in pravičen način brez ponovne vzpostavitve zaupanja in sodelovanja med omenjenima skupinama. Prispevek sociološke znanosti pri tem je predvsem v tem, da umirjeno in temeljito premisli njuno strukturiranost in razmerje med njima, da bi se širša javna razprava lahko premaknila od diskreditacij in izključevanja k racionalnemu razpravljanju in temeljitemu soočenju s problemi.

Razmerja med elitami in ljudstvom ne bomo tematizirali le v polju politike,ampak, ga je mogoče misliti tudi v kontekstu drugih pomembnih področij – od religije in znanosti do kulture in mnogih drugih. Obenem pa se pri svojem delu ne bomo omejili zgolj na razprave o tem vprašanju, ampak bo v okviru sekcij mogoče razpravljati tudi o drugih temah ter relevantnih družbenih vprašanjih in problemih.

Nadaljevali bomo tudi s forumom sociologinj in sociologov, ki se v javnih službah, gospodarskih družbah in civilno-družbenih organizacijah ukvarjajo s prepoznavanjem in reševanjem različnih družbenih problemov. Njihove tako pozitivne kot negativne izkušnje so lahko pomemben vir informacij študentkam in študentom, mladim diplomantkam in diplomantom, obenem pa so tudi izziv sociologiji kot znanosti za njen nadaljnji razvoj. Obenem pa takšni forumi predstavljajo idealno priložnost za medsebojno spoznavanje, druženje in povezovanje.

Vabimo vas, da povzetke svojih prispevkov (800 – 1000 znakov s presledki), ki naj se navezujejo na naslovno temo in vsebinske sklope posameznih sekcij (http://www.sociolosko-drustvo.si/o_drustvu/sekcije/) našega društva posredujete vodjem sekcij oziroma kontaktnim osebam do 9. septembra 2013.

Sekcija za vprašanja družbene blaginje

Vodja sekcije: izr. prof. dr. Srna Mandič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Katedra za analitsko sociologijo. Kontakt: srna.mandic@fdv.uni-lj.si

Sekcija za spol in družbo

Vodja sekcije: red. prof. dr. Milica Antić Gaber, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za sociologijo. Kontakt: milica.antic-gaber@guest.arnes.si

Sekcija za socialno delo

Kontaktna oseba: red. prof. dr. Darja Zaviršek, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo, Katedra za proučevanje družbene pravičnosti in družbenega vključevanja. Kontakt: darja.zavirsek@fsd.uni-lj.si

Religiološka sekcija

Vodja sekcije: izr. prof. dr. Aleš Črnič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Oddelek in katedra za kulturologijo. Kontakt: Ales.Crnic@fdv.uni-lj.si

Sekcija za medkulturne študije

Vodja sekcije: izr. prof. dr. Mateja Sedmak, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije Koper in Znanstveno-raziskovalno središče. Kontakt:  mateja.sedmak@zrs.upr.si

Sekcija za sociologijo znanosti

Vodja sekcije: red. prof. dr. Franc Mali, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Kontakt: franc.mali@fdv.uni-lj.si

Sekcija za razvojne strategije

Vodja sekcije: doc. dr. Jože Vogrinc, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za sociologijo. Kontakt: joze.vogrinc@guest.arnes.si

Sekcija za sociologijo edukacije

Kontaktna oseba: Marina Tavčar Krajnc, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za sociologijo. Kontakt: marina.tavcar@um.si

Pedagoška sekcija

Kontaktna oseba: Alenka Bukovič, Kontakt: alenkabukovic@gmail.com

Terminološka sekcija

Kontaktna oseba: zasl. red. prof. dr. Maca Jogan, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Kontakt: maca.jogan@fdv.uni-lj.si

»Odprti termin«

Kontaktna oseba: doc. dr. Brina Malnar , Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Kontakt: brina.malnar@fdv.uni-lj.si

Prostorska sekcija

Kontaktna oseba: izr. prof. dr. Marjan Hočevar, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Kontakt: marjan.hocevar@fdv.uni-lj.si

Sociološki forum

Kontaktna oseba: red. prof. dr. Ivan Bernik, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Kontakt: ivan.bernik@fdv.uni-lj.si

V torek, 16. aprila 2013, nam je javna TV Slovenija v osrednjem večernem terminu postregla z dokumentarcem Med spoloma, ki naj bi odkrival medicinske, antropološke, psihološke, biološke in teološke „resnice“ o večnih naravnih razlikah med moškimi in ženskami.

Gre za pogumno delo, ki se je feminističnim tezam o enakosti in družbeni konstrukciji spolov zoperstavilo s sila preprosto, a nadvse globokoumno ugotovitvijo: narava že ve, kaj dela. Res, zakaj sploh potrebujemo civilizacijo in kulturo, ko pa je narava tako pametno uredila življenje na modrem planetu s tem, ko je živalski svet razdelila na samce in samice z natančno določenimi vlogami.

Da bi ponovno vzpostavili „naravni red“ in s tem ohranili moškost in moške, pozivamo: dol z znanostjo, teorijo in plastično kirurgijo, dol s psihološkim svetovanjem, dol z umetnostjo, politiko, pesticidi in – dol s televizijo!

Sekcija za spol in družbo

Peasants Under Siege: Collectivization and the Restratification of
Everyday Life in Romania,1949-’62,

ki bo 11. aprila 2013, ob 16. uri v Prešernovi dvorani SAZU (pritličje, Novi trg 4).

Prof. Gail Kligman je za knjigo Peasants Under Siege (Princeton, 2011) prejela več uglednih nagrad, med njimi leta 2012 tudi nagrado Zvezezaslavistične, vzhodno-evropske in evroazijske študije (ASEEES), knjižno nagrado Barbara Jelavich za izjemno monografijo, objavljeno na temo JV evropskih ali Habsburških študij po letu 1600, otomanski ali ruski diplomatski zgodovini v 19. ali 20. stoletju.

Je avtorica, soavtorica ali urednica knjig:

Susan Gal and Gail Kligman, ThePolitics of Gender After Socialism: An Historical Comparative Essay. Princeton: Princeton University Press. 2000.

Susan Gal and Gail Kligman, eds. Reproducing Gender: Politics, Publics and Everyday Life After Socialism. Princeton: PrincetonUniversityPress.

The Politics of Duplicity: Controlling Reproduction in Ceausescu’s Romania, Los Angeles: University of California Press.

Vljudno vabljeni.

Prof. dr. Milica Antić Gaber
Predsednica društva

O moči in nemoči prava – meje pravne odgovornosti institucij sistema in nosilcev oblasti,

ki bo v ponedeljek, 8. aprila 2013, ob 18. uri v Galeriji ŠKUC v Ljubljani (Stari trg 21).

Zdi se, da so v dobrih dveh desetletjih samostojne države oblast njeni nosilci velikokrat zlorabili na račun pravic družbenih manjšin in šibkejših članov in članic družbe ter v škodo naravnega okolja in prihodnjih generacij. Kljub temu je le redko katerega ministra, poslanca, župana, uradnika ali sodnika doletela pravnaali druga družbena sankcija. Slovenska ustava določa, da je ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu je storjena s protipravnim ravnanjem pri izvajanju oblasti, oškodovanec pa ima pravico, da povračilo zahteva tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo povzročil.

Na okrogli mizi bomo med drugim spregovorili o tem, kje so meje pravne odgovornosti nosilcev vseh treh vej oblasti; koliko je zaškodo odgovorna država in koliko oseba, ki deluje v njenem imenu; je razočaranje nad delovanjem pravne države moč pripisati  neupravičenemu zaupanju v neomejeno moč prava in pravnega sankcioniranja; čemu pripisati nemoč kazenskopravnega sankcioniranja in neomejeno moč discipliniranja s pomočjo prekrškovnega prava; kakšno je razmerje med pravno in politično odgovornostjo pri nas; čemu služi institut imunitete. In nenazadnje, kakšna je odgovornost volivcev za oddan glas na referendumu.

V pogovoru, ki ga bo povezovala dr. Barbara Rajgelj, bodo sodelovali:

dr. Neža Kogovšek, raziskovalka in direktorica Mirovnega inštituta,
dr. Polonca Kovač, docentka za upravno pravo na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani,
mag. Matevž Krivic, nekdanji ustavni sodnik in pravni zastopnik izbrisanih,
dr. Špelca Mežnar, odvetnica in docentka na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije.

Vljudno vabljeni.

Okrogla miza se je osredotočala na alternative sedanjemu ekonomskemu sistemu na mikro ravni, kjer je mogoče takoj začeti uvajati spremembe, ne da bi morali pri tem drastično spremeniti makro ekonomsko politiko, izstopiti iz EU in tvegati pretres mednarodnega položaja države. Bistvo demokratizacije podjetij je v tem, da se spremeni prevladujoči režim konvencionalnih podjetij, ki jih zaznamuje prepad med finančnimi lastniki ter delavci in ostalimi deležniki. Finančnih lastnikov ne zanimata vodenje podjetij in njihov dolgoročni razvoj, temveč maksimalna izplačila profitov ne glede na položaj delavcev in učinke na naravno in družbeno okolje. Demokratična podjetja pa sledijo zadovoljevanju širšega spektra interesov, vključno z zadovoljstvom in blaginjo zaposlenih in trajnostnim ravnanjem z viri, in so ob tem dokazano enako uspešna kot konvencionalna.

Moderator dr. Gorazd Kovačič s FF je poudaril dva razloga za uvedbo alternativnih modelov podjetij. Prvič, sedanja kriza kapitalizma je posledica več desetletij porušenega ravnotežja med delom in kapitalom pri vplivu in delitvi BDP. In drugič, v Sloveniji so spričo procesa primarne akumulacije kapitala razvojno uspešna praviloma le tista podjetja, ki niso imela finančnih lastnikov, poskusi sanacije izčrpanih podjetij z nadaljnjim intenziviranjem dela pa vodijo v revščino, zato bi bilo treba olajšati delavske prevzeme podjetij.

Ekonomska demokracija zajema vrsto različnih praks in ukrepov. Mehkejše oblike ohranjajo pretežni vpliv zasebnih lastnikov podjetij in ga dopolnijo z vključevanjem delavcev in politične skupnosti v soupravljanje podjetij in s soudeležbo delavcev v delitvi dobička. To stabilizira podjetja, dvigne motivacijo delavcev ter preprečuje dolgoročno škodljive poslovne odločitve lastnikov in eksternalizacijo stroškov. Radikalnejše oblike ekonomske demokracije temeljijo na spremembi lastninskih razmerij in na novi opredelitvi lastnine kot odločilnemu sredstvu za spremembo razmerij moči med zasebnimi lastniki kapitala in drugimi deležniki.

Na ravni malih in mikro podjetij bi morali, kot je poudarila dr. Aleksandra Kanjuo-Mrčela, reformirati institucionalno okolje tako, da bi spodbujalo ustanavljanje zadrug, npr. na področju storitev in fleksibilnega dela, in socialnih podjetij. Na ravni srednjih in velikih podjetjih pa Mitja Svete iz Mreže za neposredno demokracijo predlaga uvedbo skupnostne lastnine, katere delež bi delavec užival, dokler bi bil zaposlen, ne bi pa ga mogel prodati ali obdržati po odhodu iz podjetja. Zagovarja to, da bi bila vsota lastninskih deležev delavske skupnosti in politične skupnosti (lokalne in državne, odvisno od dometa vpliva dejavnosti podjetja) vsaj 51 %.

Marko Kržan iz Delavsko-punkerske univerze je predstavil idejo demokratičnega socializma in jo teoretsko utemeljil na zamenjavi kriterija uspešnosti podjetij. V konvencionalnih podjetij je kriterij profitna stopnja, v demokratičnih podjetjih pa bi ga morala nadomestiti stopnja akumulacije oz. povečanja premoženja podjetja kot delovne skupnosti, pri čemer je izplačilo profita strošek, ki slabi razvojni potencial podjetja. Poleg tega je v demokratičnem socializmu pomembno demokratično planiranje, ki postavlja kriterije za investicijske odločitve, tako da ti upoštevajo javni interes na območju vpliva.

Psihologinja Nika Kozjak zagovarja institucionalne spodbude zaposlovanju za krajši delovni čas, in sicer zlasti za iskalce prve zaposlitve, mlade starše in starejše delavce. Njeni argumenti so upad urne produktivnosti pri dolgem delovniku v umskih poklicih, premostitev strukturnega pomanjkanja dela z njegovo prerazdelitvijo namesto s sedanjim prepadom med brezposelnimi in preobremenjenimi delavci ter večja kvaliteta življenja. Ocenjuje, da zaradi večje urne produktivnosti znižanje dohodkov in obsega priznane pokojninske dobe ne bi bila potrebna. Priznava pa, da bi bil ta režim zaposlovanja učinkovit predvsem v kreativnih poklicih.

Naslednja okrogla miza, o krepitvi pravne države bo v ponedeljek, 8. 4. 2013 ob 18h v Galeriji ŠKUC.

Gorazd Kovačič

Ekonomska demokracija

v torek, 26. marca 2013, ob 18. uri v Galeriji ŠKUC v Ljubljani
(Stari trg 21)

Aktualno protestno gibanje je poleg razmišljanj o novih političnih subjektih spodbudilo tudi obilico predlogov alternativnih politik, ki še iščejo svoje naslovnike. Nekateri med temi predlogi so utopični, številni pa lahko postanejo produktivni. Slovensko sociološko društvo želi z javnimi pogovori, na katere vabi predlagatelje alternativ in strokovnjake, prispevati k strokovnemu ovrednotenju in izboljšanju teh predlogov, da bi ti lahko postali izvedljivi.

Na tokratni okrogli mizi bomo razpravljali o predlogih za prenovo ekonomskega sistema, zlasti na ravni organizacije podjetij, v smeri večje ekonomske demokracije, delavskega soupravljanja podjetij, delavskih prevzemov podjetij ali celo demokratičnega socializma.

Uvodne predstavitve bodo prispevali:

dr. Aleksandra Kanjuo-Mrčela, Fakulteta za družbene vede,
Marko Kržan, Delavsko-punkerska univerza,
Mitja Svete, Mreža za neposredno demokracijo,
Nika Kozjak, psihologinja.

Pogovor bo povezoval dr. Gorazd Kovačič (FF).

Vabimo vas, da po uvodnih predstavitvah dejavno posežete v razpravo.

Predsedstvo Slovenskega sociološkega društva