Slovensko sociološko društvo

LJUBLJANA, 11. november 2011 – Na novinarski konferenci Slovenskega sociološkega društva so predsednica Društva dr. Milica Antić Gaber, podpredsednik Društva dr. Ivan Bernik in član predsedstva Jože Vogrinc podrobneje predstavili izhodišča, sodelujoče in program letošnjega sociološkega srečanja, ki bo med 17. in 19. novembrom v Celju. Sociološko srečanje nosi naslov Tri desetletja spreminjanja slovenske družbe in je posvečeno 20. obletnici samostojnosti Slovenije.

Profesorica na Filozofski fakulteti dr. Milica Antić Gaber je v zvezi z letošnjim sociološkim srečanjem izpostavila predvsem osrednji, plenarni del, ki bo v petek, 18. novembra dopoldne, in pojasnila, da je „namenjen osmislitvi tega, kaj se je v slovenski družbi dogajalo v zadnjih treh desetletjih, in sicer na osnovi raziskovanja, empiričnih, teoretičnih, aplikativnih“. Na plenarnem delu bodo svoje prispevke predstavili predavateljice oziroma raziskovalke in predavatelji oziroma raziskovalci z različnih slovenskih univerz in fakultet. „Na plenarnem delu bomo torej strnili vse, kar se nam je dogajalo na različnih področjih v zadnjih treh desetletjih, zato smo tudi obdobje nekoliko podaljšali glede na druge, ki se v zvezi z osamosvojitvijo ukvarjajo le z zadnjimi dvajsetimi leti, saj menimo, da so se spremembe pričele dogajati že naprej in da so bile globlje narave“. Dr. Antić Gaber je med drugim poudarila tudi sodelovanje študentske sekcije na sociološkem srečanju, ki se bo ukvarjala z obdobjem tranzicije in se navezala na to, kako je ta vplivala na položaj mlade generacije v Sloveniji.

Predavatelj na Filozofski fakulteti dr. Jože Vogrinc je uvodoma dejal, da se „slovenska politika obnaša kot slepa kura, to pomeni, da meni, da je mogoče probleme reševati le kratkoročno, s pomočjo kratkoročno-političnih upravnih ukrepov in kvečjemu mogoče še z malo poznavanja ekonomije. Tisto, zaradi česar v družbeni krizi potrebujemo sociologijo, je prav nekoliko daljša perspektiva, tista, ki se vpraša, kakšni konflikti se zares odvijajo v svetu, v Evropi, pri nas, kakšna je zares družbena dinamika, kakšni utegnejo biti nepredvideni rezultati, taki, ki jih ni mogoče zajeti, če spremljamo samo raven gibanja dohodka, produkcijo ali kaj podobnega. Sociologi se sicer še kar pogosto pojavljajo v medijih, vendar večinoma ne kot sociologi, ampak kot komentatorji določenega dogajanja. Sociološko srečanje nam pokaže mikro-raven tega, kar se v naši družbi dogaja, in je pod tisto ravnijo percepcije, ki je značilna za medije v vsakodnevnem boju za čim bolj zanimive novice. Mi poskušamo analizirati in se pogovarjati o makro-ravni, ki je nad ravnijo percepcije tistega, kar vidijo politiki. Sociologijo potrebujemo zato, da bi naš pogled ne bil samo kratkoročen in tudi ne samo srednjeročen, ampak da bi bil dolgoročen in da bi pomagal politiki in drugim vedam povezati kratkoročne ukrepe z dolgoročnimi vizijami“.

Profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Ivan Bernik je v zvezi z obsegom in raznovrstnostjo slovenskega sociološkega raziskovanja dejal, da je „ponudba impresivna, gre za veliko raziskovanj in silno raznolikost. Po tej plati smo lahko ponosni, da imamo toliko pokazati“.

Mag. Jelena Aleksić

Članica Predsedstva SSD