Nasilje nad ženskami

Slovensko sociološko društvo vabi na pogovor o knjigi

Nasilje nad ženskami v Sloveniji (Založba Aristej, 2013)

v sredo, 2. aprila 2014 ob 17. uri v Trubarjevo hišo literature
(Stritarjeva 7, Ljubljana).

Sodelovale bodo Katja Filipčič, Ana Kralj, Irena Selišnik in Darja Zaviršek. Pogovor bo vodila Mojca Dobnikar.

Nasilje nad ženskami je v Sloveniji v dveh desetletjih in pol prehodilo dolgo pot od zamolčane teme do priznanja, da imamo opraviti s problemom velikih razsežnosti, proti kateremu je treba delovati, a ga tudi sistematično raziskovati. Konec osemdesetih let je nasilje nad ženskami postalo predmet feminističnih in ženskih nevladnih angažmajev v obliki prvih projektov za pomoč in podporo žrtvam. V istem času se je začelo tudi raziskovanje tega pojava, ki pa se močneje razvija šele v zadnjem desetletju. Nekatere pomembnejše raziskovalne ugotovitve so predstavljene v knjigi Nasilje nad ženskami v Sloveniji, pri kateri so poleg napovedanih sogovornic sodelovale še Vesna Leskošek, Mojca Urek, Milica Antić Gaber, Katja Matko in Mateja Sedmak.

V pogovoru bomo osvetlili nekatera vprašanja, ki so v javnosti manj poznana ali prisotna, med drugim problem nasilja nad ženskami z gibalnimi, senzornimi in intelektualnimi ovirami, nekatere dileme kazenskopravnega pregona nasilja, razvoj mednarodnopravnih instrumentov ter zaznane spremembe v javnem mnenju v zadnjem obdobju, kot sta zmanjšanje občutljivosti in povečanje tolerantnosti do nasilja nad ženskami.

Vabljeni!

Zbor članic in članov SSD

Spoštovane članice, spoštovani člani Slovenskega sociološkega društva,

vabim vas na Zbor članic in članov društva, ki bo v torek, 25. 03. 2014, ob 17. uri v predavalnici 12. (pritličje) FDV, Kardeljeva pl. 5, Ljubljana.

Predvideni dnevni red zbora je naslednji:
1. Poročilo o delovanju društva v letu 2013
2. Uskladitev statuta društva z Zakonom o društvih (na predlog Upravne Enote Ljubljana)
3. Pogovor o vrednotenju raziskovalnega in pedagoškega dela.
4. Razno

Vabim vas, da se zbora udeležitve v čim večjem številu.
S prijaznimi pozdravi,
Milica Antić Gaber
Predsednica SSD

Vrednotenje raziskovalnega in pedagoškega dela

Slovensko sociološko društvo vabi na
pogovor o vrednotenju raziskovalnega in pedagoškega dela,
ki bo v torek, 25. 3. 2014, ob 17.00 na Fakulteti za družbene vede (predavalnica 12, pritličje).

Vabljeni uvodničarji in uvodničarke:
Anuška Ferligoj, Miroslav Stanojević, Marjan Hočevar, Monika Kalin Golob.

V zadnjem času smo priča precejšnjemu premiku v smeri kvantifikacije našega raziskovalnega in siceršnjega dela na univerzi. Tako metodologija ocenjevanja našega raziskovalnega dela kot tudi Habilitacijska merila UL niso najbolj transparentna, se pogosto spreminjajo in »lov za točkami in črticami« je po mnenju nekaterih že prignan do absurda. Tako raziskovalci in raziskovalke kakor tudi univerzitetne predavateljice in predavatelji so v zadnjem času pod mnogimi navzkrižnimi pritiski, ki se dostikrat končajo v precej kompliciranih situacijah ali celo začaranih krogih. Univerzitetni učitelj/učiteljica, ne samo da mora inovativno poučevati ampak mora skrbeti tudi za prijavljanje na razpise za raziskovalne projekte in programe, biti pri tem uspešen, še posebej uspešen pri pridobivanju sredstev izven ARRS, po možnosti naj bo mentor mladim raziskovalkam in raziskovalcem, objavljati v revijah z impakt faktorjem in mednarodnih bazah, skrbeti za diseminacijo raziskovalnih rezultatov v praksi, pri čemer praviloma nima podpore v podpornih službah na fakultetah in Univerzah … kar pomeni, da se je spekter in količina njihovega/našega dela močno razširil in zahteva nekatere povsem nove kompetence: mora ves čas biti informiran o tem, kaj se dogaja v raziskovalnem polju in na raziskovalnem trgu – vedeti mora, katere so »kurantne raziskovane topike«; biti dober poznavalec »prijaviteljskega diskurza«; organizator menedžer svojega časa; spoznati se mora tudi na finance; mora biti tudi dober timski vodja; itn.

Pri tem se sprašujemo, kakšno je zdaj razmerje med našimi raziskovalnimi, pedagoškimi in drugimi strokovnimi aktivnostmi? Kam se razvija univerza, če bo še naprej sledila zgoraj opisani logiki spreminjanja univerzitetnega polja? Ali je univerza sploh še avtonomna, če dovoljuje, da se logika pridobivanja raziskovalnega denarja preseli tudi na naše siceršnje – ali pa prvenstveno – pedagoško delo na univerzi?

Spremembe okoliščin in pogojev našega dela so se dogajale počasi in mnogi vsega tega še opazili nismo. A da ne bo prepozno tudi za prihajajoče generacije, vas vabimo k skupnemu razmisleku o tem kaj se nam dogaja v univerzitetno-raziskovalnem polju in kaj lahko storimo za to, da ne zabredemo še dlje?

Po uvodnih besedah navedenih vabljenih govork in govorcev bi želeli spodbuditi diskusijo o teh in podobnih dogajanjih, zato vas vnaprej vabimo h kratkim ustnim intervencam.

Sociološko društvo v Zagrebu

Ker sociologija ne sodi izključno za štiri stene predavalnice, pa čeprav steklene, je Slovensko sociološko društvo med 14. in 15. marcem skupaj s tremi študentskimi sociološkimi društvi iz Ljubljane in Maribora, organiziralo strokovno ekskurzijo v Zagreb.

DSCN1393Strokovni del ekskurzije smo začeli v zagrebškem Etnografskem muzeju. Razstava skozi panoje, videe, tekste in razstavne eksponate, predstavlja stereotipe kot del nematerialne dediščine, ki je vseprisotna in obstaja že od kar obstajajo »drugi«. Naslov razstave »Vic o plavuši: stereotipi u kojima živimo,« se nanaša na danes eno najbolj prepoznavnih stereotipov o inteligenci žensk, ki so se vsled genske loterije rodile s svetlimi lasmi. Avtorica in kustosinja razstave, mag. Irena Kolbas, je izpostavila, da se stereotipi menjajo skozi zgodovino in družben razvoj, zato načrtuje razstavo spreminjati in dopolnjevati. Želi, da bi se ljudje začeli zavedati negativnih stereotipov, ki jih lahko, kot pravi sama, preprečimo le z učenjem, izobraževanjem ter spoznavanjem drugih in drugačnih kot tudi opozarjanjem na obstoječe stereotipe.

DSCN0935aPo krajšem odmoru, ki smo ga izkoristili predvsem za kontemplacijo in debato, smo se odpravili na Filozofsko fakulteto Sveučilišta v Zagrebu. Članice in člani Slovenskega sociološkega društva so srečali s kolegi in kolegicami na Oddelku za sociologijo, študentje in študentke pa s predstavniki študentskega sociološkega društva Diskrepancija. Druženje s študenti in študentkami je bilo še posebej zanimivo, saj jih je bila večina aktivnih udeležencev Hrvaške »Blokade«, študentskih protestov, ki so je zgodili leta 2009, študentom pa je uspelo okupirati več Hrvaških fakultet za celih 34 dni. Demonstracije so zaznamovali slogani kot so: »Znanje ni blago! Denar v šolstvo, ne v vojsko! Izobraževanje ni naprodaj!«. Hrvaški študentje in študentke so se torej borili praktično proti identičnim težavam, ki trenutno pestijo področje slovenskega visokega šolstva, torej z varčevanjem in padcem kvalitete. Da se obe državi soočata s podobnimi težavami, značilnimi za širšo regijo in čas, v katerem živimo, je potrdil tudi pogovor članic in članov SSD s hrvaškimi kolegicami in kolegi. Kar še zlasti velja za področje sociologije, umeščenosti družboslovja in humanistike, kljub temu pa ne gre spregledati dejstva, da se hrvaške kolegice in kolegi za enkrat še ne soočajo z razsežnostjo problemov na področju vrednotenja raziskovalnega in pedagoškega dela, ki je v zadnjih letih vse bolj značilna za naše razmere.

DSCN1211

Sociološko pohajkovanje smo zvečer nadaljevali v pivnici Mali Medo na Tkalčićevi ulici. Pisana Tkalčićeva ulica se nahaja v samem središču mesta in danes odraža duh starega Zagreba ter daje vtis pristne urbane izkušnje, za katero se zdi, da naši prestolnici kar malo manjka. Še najbolj se ji približa Trubarjeva ulica. Na njej se nahajajo številne restavracije, bari in butiki, živi pa tudi ponoči, ko ljubljanske ulice že zamrejo. Najbolj polni energije smo se pozno zvečer odpravili še na zabavo v klub Močvara, ki se nahaja v nekdanji tovarni Jedinstvo. Geografsko marginaliziran klub je popularno zatočišče vse preveč marginaliziranim alternativcev in pripadnikov raznih subkultur. Zagrebčani so nam dejali, da je to njihov najboljši približek Metelkove, a moramo reči, da je klub sicer uspešnejši iz finančnega vidika, a mu hkrati manjka pravi čar avtonomne kulturne cone, ki je za enkrat še del Metelkove. Kot sociologi pa žal ne moremo mimo kritike, da sta se obe coni prelevili v mesto potrošnje in hkrati izgubili na pomenu kulturne produkcije.

DSCN1338Sobota je bila po programu namenjena ogledu mesta, katerega je za nas pripravil dr. soc. Filip Majetić, ter nam skozi sprehod in vožnjo z avtobusom po Zagrebu, predstavil razvoj mesta skozi prostorsko-sociološko perspektivo. Tako smo naredili velik krog po centru mesta, nato pa se z avtobusom zapeljali še skozi industrijski del Zagreba na vzhodu, ki je razcvet doživel v 2. polovici 19. stoletja, danes pa se tam nahaja mnogo propadlih tovarn in neizkoriščenih hal. Zatem smo se zapeljali še v Jarun, ki je predvsem poznan po športno-rekreacijskem centru z umetno nastalim jezerom in šestimi manjšimi otoki, ki so namenjeni športu in zabavi. Ogled smo zaključili z vožnjo skozi t.i. novi Zagreb, pretežno stanovanjski del, nato pa se vrnili nazaj v center mesta, kjer nam je ostalo še nekaj prostega časa za kosilo ter nabiranje zadnjih vtisov in fotografij. V Ljubljano smo se vrnili v večernih urah. Utrujeni, a željni podobnih dogodivščin.

Screen Shot 2014-03-20 at 19.12.32Foto in tekst: Lea Bevc in Rok Ramšak

Klic k oddaji prispevkov

Inštitut za družboslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem in Sekcija za medkulturne študije Slovenskega sociološkega društva organizirata simpozij z naslovom

»KULTURA MEŠANOSTI«,

ki bo 10. junija 2014, ob 10.00 v prostorih knjižnice Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem (Garibaldijeva 1, Koper).

Vabimo vas, da pošljete svoje povzetke (10–15 vrstic), ki naj vključujejo naslov referata ter podatke o govorcu/ki (ime in priimek, naziv, institucija in email naslov) do 5. maja 2014 na naslova: mateja.sedmak@zrs.upr.si in maja.zadel@zrs.upr.si. Prispevki s simpozija bodo izdani v letu 2015 v znanstveni monografiji (rok za oddajo prispevkov bo 1. september 2014).

Osrednja tema simpozija bodo medkulturna srečanja, medkulturno, medversko in medjezikovno prepletanje ter prevpraševanje hibridnih, transkulturnih, multiplih in mešanih identitet. Empirična dejstva izpričujejo, da se vse več ljudi, če ima to možnost, opredeljuje večkulturno, »večrasno« in večjezično. Etnično mešani ljudje so skladno s statističnimi in demografskimi podatki najhitreje naraščajoča družbena skupina. S tega stališča bo posebna pozornost posvečena hibridnim in transkulturnim identitetam članov etnično mešanih družin, migrantov prve, druge in tretje generacije, ljudem živečim ob mejah in vsem nam, realnim in/ali virtualnim popotnikom skozi prostore kulture. V globalni, postmoderni družbi, ki jo Foucault (1986) poimenuje kar »era prostora« drugi svetovi in kulture vstopajo v naša življenja, tudi če se v fizičnem prostoru dejansko ne premaknemo. Tudi Welsch (1995) izpostavlja, da smo v družbi globalnih migracij in množične participacije v virtualnih svetovih pravzaprav vsi transkulturni. Gre pri aktualnem izpostavljanju večkulturnih, multiplih in hibridnih identitet za znanstveno »modno muho« ali realni odsev (pogosto zanikanih) družbenih dejstev?

Dobrodošli so prispevki različnih disciplin, pa tudi interdisciplinarni in transdiciplinarni prispevki empirične ali teoretične narave.